Tshelela ga tsa ka teng

Tshelela ga molokologano wa tsa ka teng

Dilo Tsa go Hlalefa Tsa Thekinoloji Tso di Makiyeng ke Batho—Ayitsano di ka re Gelepa Kela go re Kwaletsa?—Bhayibele yi re King?

Dilo Tsa go Hlalefa Tsa Thekinoloji Tso di Makiyeng ke Batho—Ayitsano di ka re Gelepa Kela go re Kwaletsa?—Bhayibele yi re King?

mustafahacalaki/DigitalVision Vectors via Getty Images

LE SA KOBOLE!

Dilo Tsa go Hlalefa Tsa Thekinoloji Tso di Makiyeng ke Batho—Ayitsano di ka re Gelepa Kela go re Kwaletsa?—Bhayibele yi re King?

 Tsa gana byalo nyana, ba go yeta mahlong ba lefase, ba sayense le ba tsa thekinoloji ba hlayye se sengwana ga tsa go hlalefa tsa thekinoloji tso ba sa tšwang go di maka (AI). Ba dumela gore di nyoko re berekela mara ba tšhoga gore batho ba ka fo di berekisa bošayedi.

 • “Tsa nyuwane tsa go hlalefa tsa thekinoloji tso di makiyeng ke batho di phala thekinoloji ya botala fote di ka tšhentšha maphelo ya batho . . . Le mo go le ka mokgonone, thekinoloji yowa ya go hlalefa ka matla (AI) yi ka maka gore re tikwe re sa pasopega le go sa tšhireletsega kela go tšhayisana le ditshwanelo tsa motho le go wunyulla diphiri fote di ka maka gore go thathafe go tshepa ba mmušo.”—Kamala Harris, wa go gelepa phresidente wa hala United States, May 4, 2023.

 • “Bo ba makiyeng thekinoloji yowa ya go hlalefa ka matla (AI) ba tshepisa gore yi nyoko lukisa mathatha ya tsa lephelo mara di ka kwaletsa batho ho mmeleng le go yama ka mokgo ba tikwang ka gona ka ditsela tsa go tlala,” di ngwadiye ke mogoba wa ditogotela wa gore wo pombhola tsa maphelo wa go yeta mahlong ke dogotela ye ba reng ke Frederik Federspiel, ga hlogotaba yo yi ntshiwweng ka May 9, 2023, ke mokgahlo wa BMJ Global Health. a

 • “Thekinoloji yowa ya go hlalefa ka matla batho ba ka yi berekisa go sabalatsa matsaka. Go se botala, yi nyoko ba yi tseyela batho mmereko. Ba bangwana bo ba go bereka ka tsa thekinoloji, ba šekedisa ke gore thekinoloji yowa ya go hlalefa ka matla yi nyoko kwaletsa batho mo nako yi kene yi ya.”—The New York Times, May 1, 2023.

 Mo nako yi kene yi takamela di nyoko ba lekgwaying gore batho ba nyoko berekisa thekinoloji yowa ya go hlalefa ka matla gore yi ba berekele kela go yi berekisela go kwaletsa ba bangwana. Bhayibele yi re king?

Tso ba bangwana ba di makang tsa go maka gore re tikwe re sa pasopega

 Bhayibele yi di beya lekgwaying gore ke ntaba batho ba sa tshwanela go napa ba tshepa gore dilo tsa thekinoloji tso ba di makiyeng batho ba nyoko fo di berekisa gabutši fela.

 1. Le mo batho ba tikemisele go maka tsa gabutši, ka dinako tse dingwana a ba nape ba bona gore tso ba di makang di nyoko leya maphomela ya mošaga mang.

 • “Go na le tsela yo yi bonalang yi lukiye mahlong ga batho, mara mafelelong yi yisana likgung.”—Diyema 14:12.

 2. Motho aa kgone go lawola ba bangwana gore ba di berekise byang tso a di makiyeng, ba bangwana ba ka di berekisa go maka tsa go sa loka.

 • “Ke nyoko šiya [mmereko waka] le motho ye a nyoko tlang ka nthago gaka. Fote ke mang ye a tšibang gore motho yene o nyoko ba a hlalefiye kela go le setlayela? Mara o nyoko lawola dilo tsaka ka mokana ga tsona tso ke di berekeleng go baba le tso ke di makiyeng ka go hlalefa ka tlase ga letšatši.”—Mmolabodi 2:18, 19.

 Dilo tsa mošaga wowa tsa go fo tšhoga di makegiye di šupetsa gabutši gore ke ntaba re nyaka go yetetsa ke ye a re Makiyeng.

Ye re ka tshepelang gage

 Ye a re Makiyeng o re tshepisa gore a ka sa tsoge a dumelele batho kela dilo tse dingwana tsa thekinoloji tso batho ba di makang gore di fetse ka lefase kela batho.

 • “Lefase le nyoko dula le le gona go ya go yye.”—Mmolabodi 1:4.

 • “Ba go loka ba nyoko dula lefaseng, ba nyoko phela ho ga lona go ya go yye.”—Pisalema 37:29.

 Go ya ka Bhayibele, ye a re Makiyeng o re neya mayele ya go re kgomoletsa ya gore ku mahlong go nyoko beba le go tšhireletsega. Mo o nyaka go tšhuta tsa go tlala ga tso Bhayibele yi di hlayang, bala dihlogotaba tsowa King so se ka re Gelepang Gore re Dule re Tšhireletsegiye?” le ya gore “Tshepo ya Mannete ya ku Mahlong.”

[Setwaba]

a Yi tšwa ga hlogotaba ya “Threats by Artificial Intelligence to Human Health and Human Existence,” ya gore yi ngwadiye ke Frederik Federspiel, Ruth Mitchell, Asha Asokan, Carlos Umana, le David McCoy.