Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Armij eo me Ear Lap An Jelet Mour ko an Armij Ro

Armij eo me Ear Lap An Jelet Mour ko an Armij Ro

Armij eo me Ear Lap An Jelet Mour ko an Armij Ro

Elõñ billion armij ro rar mour im mij ion lõl in. Enañin aolep rar jab kõmõne jabrewõt men ebuñbuñ me jemaroñ kememej ir kake. Bõtab, jejjo wõt armij ro rar kõmõni men ko me elap air kar jelet elõñ armij ro im bwelen ilo mour eo am kajjojo ran.

KWOJ ruj ilo jibõñ im kabwile tõma eo ke kwoj kapojõk ñõn am etal ñõn jikin jerbal eo am. Inem kwoj bõk ibõm juõn buk ak magazine bwe kwon maroñ riiti ion bus eo. Ak mokta jen am drioijlok jen mweo, kwoj kememej bwe kwoj aikwij irak uno eo taktõ eo ear lewoj ñõn jibõñ yuk jolok nañinmij eo am. Alikar kwoj jino bõk tokjen jen men ko jet armij ro rebuñbuñ rar kõmõni jen ien eo kwoj jerkak.

Michael Faraday Dri etale in kin katak ko an science, eo ear lotak ilo yiõ eo 1791 ilo England, kar armij eo jinointata ear kõmõn injin jarom im injin eo ej kõmõn jarom me ej jerbal einlok wõt generator. Men ko ear kõmõni rar kõmõn bwe elõñlok armij ro ren maroñ kajerbal jarom.

Ts’ai Lun Juõn dri utiej eo ear jerbal ilo mweo imõn emperor eo an China, eo kar watõk e einwõt armij eo moktata me ear kwalok kilen kõmõn peba ko 1,904 yiõ ko remotlok. Men in ear kõmõn bwe en mõkõj im biruru air kõmõn peba ko.

Johannes Gutenberg Ilo yiõ eo 1450, eman in jen Germany ear kõmõne kein print ko relap. Men in ear kõmõn bwe en driklok wõnan air kõmõn buk im magazine ko, im kin men in ear birurulok ñõn an aolep maroñ bõk kemelele ko kin elõñ kain katak ko.

Alexander Fleming Ilo yiõ eo 1928, dri etale in jen Scotland ear kõmõne uno eo me ear naetan penicillin. Elõñ armij ro rej kajerbal uno kein (antibiotics) ñõn jolok nañinmij ko rej walok jen kij ko.

Ejelok berre, men ko rekãl armij rein rar kõmõni rar kamaroñ elõñ billion armij ro ñõn air bõk tokjen ko remõn jeni ak ñõn air mõnõnõ kin an emõnlok ejmour eo air.

Bõtab, eor juõn armij me elukkun oktõk jen aolep armij ro jet. Ejjab buñbuñ kin an kar kõmõn wõnmanlok ko ilo science ak jerbal in taktõ. Jen men in, armij in etã me ear mij enañin 2,000 yiõ ko remotlok, ear letok juõn ennan ekainemõn im ej letok kejatrikrik ñõn kij. Ñe jej lale kin ewi joñõn an kar ennan eo an jelet mour ko an armij ro ibelakin lõl, elõñ renaj errã bwe armij in ear lap an jelet mour ko an armij ro.

Armij in kar Jisõs Kraist. Ta ennan eo ear kwaloke? Im ewi wãwen ennan in emaroñ jelet mour eo am?