Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

TOKO FAHA-17

Magnarinea An’Andrianagnahare amy ty Vavake

Magnarinea An’Andrianagnahare amy ty Vavake
  • Inogne ty mahavy antikagne toko’e hivavake aman’Andrianagnahare?

  • Inogne ty toko’e hataontikagne naho te ho janjignen’Andrianagnahare ty vavake anoentikagne?

  • Akore ty amalea’e ty vavake anoentikagne?

“Vogno’e hijanjigne ty vavake ataontikagne “i Mpanao ty lagnitse naho ty tane toỳ”

1, 2. Nagnino ro toko’e ho rambesentikagne ho voninahitse lahibey ty mivavake, sady inogne ty mahavy antikagne toko’e hahafantatse ty raha rehafe ty Baiboly miomba izay?

FARA’E kedekede ty tane toy, naho oharegne amy ty hamaro ty vasiagne amy i lagnitsey ey. Amy i Jehovah, “i Mpanao ty lagnitse naho ty tane toỳ”, hoe rano kidikidy mitsopake indraike boake agnate siny ty tane toy iaby. (Salamo 115:15; Isaia 40:15) Hoe ty Baiboly: “Agnila ze mitoka aze eo ty Jehovah, le ze mitoka aze iaby amy ty hamarenagne. Hagnatò ty fagniria ze matahotse aze reke, le hojanjigne’e iareo.” (Salamo 145:18, 19) Mba vetsevetseo hey zay! Agnilantikagne eo i Mpamboatse tompo ty herỳ sady hijanjigne antikagne naho “mitoka Aze amy ty hamarenagne” tikagne. Voninahitse lahibey ty nahazoantikagne lalagne hivavahagne amy i Jehovah!

2 Naho teàntikagne ho janjigne’e ty vavake ataontikagne, le toko’e hifanandrife amy ty raha teà’e ty vavake ataontikagne. Akore ty hanoantikagne izay naho tsy fantantikagne ty raha rehafe ty Baiboly miomba ty vavake? Soa ty ahafantarantikagne izay, fa mahavy antikagne hagnarine i Jehovah ty vavake.

NAGNINO TIKAGNE RO TOKO’E HIVAVAKE AMY I JEHOVAH?

3. Inogne ty anto’e lahibey raike toko’e hivavahantikagne amy i Jehovah?

3 Ty anto’e lahibey raike toko’e hivavahagne amy i Jehovah, le ty vatan-tegna’e ro mitaogne antikagne hanao izay. Mandrisike antikagne ty Saontsi’e tie: “Ko minekoneko amy ze raha iaby, fa amy ze kila raha, le ampahaonigno an’Andrianagnahare amy ty vavake naho ty fihalaliagne miharo fisaoragne ty fangataha’areo. Le ty fiadanan’Andrianagnahare ambone ze kila eretseretse ro hiambegne ty fo’areo naho ty fivetsevetse’areo amy ty fisia i Kirisity Jesosy.” (Filipianina 4:6, 7) Azo antoke fa tsy te hanao ambanen-draha ty vavake tikagne. Soa fagnahy i Mpitondra ze kila rahay kanao nagnomey izay antikagne.

4. Nagnino tikagne ro manjary marine i Jehovah naho fa mivavake ama’e tsy tapake?

4 Hiharine i Jehovah tikagne naho mivavake ama’e tsy tapake. Tsy naho fa mipay raha avao ty mpiragnetse vaho izay mifampirehake. Manjary mpilongo maifitse iareo naho sambe mirehake ty am-po’e ao naho ty eretsere’e. Hambagne amy izay ka ty fifandrambesantikagne amy i Jehovah Andrianagnahare. Nianatse raha maro rehafe ty Baiboly miomba i Jehovah naho ty toetoe’e vaho ty raha safirie’e rehe, tamy ty boke toy ato. Fanta’o hinane zay fa azo atao ty mifandrambe Ama’e. Naho fa mivavake rehe, azo’o atao ty mirehake ty eretsere’o naho ze raha agnate fo’o ao amy i Rae’o an-dagnitse agney. Hagnarine aze rehe naho manao izay.—Jakoba 4:8.

INOGNE TY RAHA TOKO’E HATAONTIKAGNE?

5. Inogne ty manoro fa tsy ze kila vavake le ho janjigne i Jehovah?

5 Mijanjigne ze kila vavake vao ty Jehovah? Dineho ty raha nisaontsie’e tamy ty Isiraelita tsy nimete anaragne, tamy ty andro i Isaia mpitoky. Hoe reke: “Ndra tie manao vavake maro nareo, tsy hitsanogne anareo raho fa feno lio o ndaty ty tagna’areo.” (Isaia 1:15) Va’e tsy hijanjigne ty vavake ataontikagne ty Andrianagnahare amy ty raha ila’e ataontikagne. Naho teantikagne ho janjigne’e ty vavake ataontikagne, le tsy mahaintsy manao ze raha andilia’e tikagne.

6. Inogne ty raha voaloha’e toko’e hataontikagne, mba hijanjignan’Andrianagnahare ty vavake ataontikagne? Sady akore ty anoroantikagne izay?

6 Voaloha’e, toko’e hatorontikagne amy ze raha atao ty finoantikagne. (Vakio Marka 11:24.) Hoe ty apositoly Paoly: “Naho tsy amy ty finoagne, le tsy misy azo atao hampifaleagne an’Andrianagnahare. Fa ze magnarine aze tsy mahaintsy mino fa misy reke sady mpamale soa ze mikodebe aze.” (Hebreo 11:6) Managne finoagne vata’e ty ndaty raike naho fa mahafantatse tie misy ty Andrianagnahare sady mijanjigne naho mamale vavake. Trea amy ze raha atao ty finoagne. Toko’e hatoro amy ty fiaignantikagne sanandro fa managne finoagne tikagne.—Jakoba 2:26.

7. a) Nagnino tikagne ro toko’e hiasy i Jehovah naho fa mivavake ama’e? b) Akore ty anoroantikagne fa miambane sady mirehake amy ty fo tikagne naho fa mivavake?

7 Misaontsy ka ty Jehovah fa toko’e hiambane naho hirehake amy ty fo’e o ndatio naho fa mivavake ama’e. Tsy toko’e hiambane vao tikagne naho fa mirehake ama’e? Naho fa mirehake amy ty porejidà ndra ty mpanjaka o ndatio, le miasy iareo, amy ty toeragne ambone misy aze. Tsy ambone izay vao ty ho fiasiantikagne i Jehovah naho fa mirehake ama’e? (Salamo 138:6) Ie ro “Andrianagnahare Tompo ty Hery.” (Genesisy 17:1) Toko’e ho trea amy ty raha rehafentikagne ama’e fa miambane tikagne sady magneke ty toeragne misy antikagne naho oharegne amy ty aze. Naho miambane ka tikagne, le tsy toko’e hanao vavake fahazaragne avao, ndra hagnerekeregne ty raha rehafentikagne, fa hirehake ze agnate fontikagne ao.—Matio 6:7, 8.

8. Inogne ty dika ty hoe manao raha mifanandrife amy ty vavake ataontikagne?

8 Toko’e hanao raha mifanandrife amy ty vavake ataontikagne ka tikagne naho teàntikagne hijanjigne ty vavake ataontikagne ty Jehovah. Mitamà reke fa hanao raha mifanandrife amy ze raha angatahentikagne tikagne. Naho mivavake tikagne, ohatse tie: “Meo anay androany ze hanegne tsahatse anay”, le toko’e hikezake mafe tikagne hanao ze asa azontikagne anoegne mba hahazoagne izay. (Matio 6:11; 2 Tesalonianina 3:10) Naho mivavake ka tikagne mba handrese ze raha mampaleme antikagne, le toko’e hitao naho hisintake ze raha va’e hitarike antikagne amy ty tsapa hevetse. (Kolosianina 3:5) Ho tovo ze raha andilia’e antikagne, le mbe misy fagnonteneagne miomba ty vavake ka hovaleagne.

VALEM-PAGNONTENEAGNE MIOMBA TY VAVAKE

9. Ia ty toko’e hivavahantikagne, le toko’e hampandalovegne amy ia?

9 Ia ty toko’e hivavahagne? Nampianatse ze mpanonjohy ty lia’e mba hivavake amy i ‘Raentikagne an-dagnitse agney’ ty Jesosy. (Matio 6:9) Izay ty magnambara fa i Jehovah Andrianagnahare raike avao ty toko’e hivavahantikagne. Mandily antikagne reke mba hagneke ty toeragne tana i Jesosy Kirisity, Ana’e bakotokagne. Nianarantikagne tamy Toko faha-5 ao fa nirahegne ho an-tane etoy ty Jesosy mba ho solovoigne, handrombahagne antikagne amy ty hakeo naho ty fate. (Jaona 3:16; Romanina 5:12) Tinendre ho Mpisorombey naho Zizy reke. (Jaona 5:22; Hebreo 6:20) Izay ty mahavy ty Baiboly handily antikagne mba hivavake amy ty agnara i Jesosy. Hoe reke: “Izaho ro lalagne, naho hamarenagne, sady havelogne; tsy misy mahazo mandeha mbaman-dRaeko mbe naho tsy mandalo amako.” (Jaona 14:6) Naho teàntikagne ho janjignen’Andrianagnahare ty vavake ataontikagne, le toko’e hivavake amy i Jehovah raike avao tikagne, faie ampandalovegne amy i Ana’ey.

10. Hazavao ty anto’e mahavy i Jehovah tsy mandily ty toko’e ho fihetse ty vatagne ndra ty tagnagne naho fa mivavake ama’e.

10 Toko’e hanao akore ty vatagne ndra ty tagnagne, naho fa mivavake? Tsy nanao lily miomba izay ty Jehovah. Mirehake ty Baiboly fa azo atao ty mitoboke, miondreke, mitongaleke, mitsangagne, ndra manao fihetseke hafa, naho fa mivavake. (1 Tantara 17:16; Nehemia 8:6; Daniela 6:10; Marka 11:25) Ty firehafa’o ze raha agnate fo’o ao ro lahibey fa tsy ze fihetseke ho trea o ndaty. Azontikagne atao ty mivavake agnate fo ao avao ndra aia ndra aia, naho fa manao asa sanandro, ndra naho misy loza tampoke. Mijanjigne ty vavake hoe izay ty Jehovah ndra tie tsy rey ze magnodidigne antikagne eo.—Nehemia 2:1-6.

11. Inogne ty raha ila’e azontikagne rehafegne naho fa mivavake?

11 Inogne iaby ty raha azo rehafegne naho fa mivavake? Hoe ty Baiboly: “Ndra inogn’inogne angatahentikagne naho mifanandrife amy ty zoton’arofo’e, le mijanjigne antikagne [ty Jehovah].” (1 Jaona 5:14) Azontikagne atao ty mivavake miomba ze raha mifanandrife amy ty zoton’arofon’Andrianagnahare. Teà’e hivavake miomba ze raha mampinekoneko antikagne vao tikagne? Eka! Hambagne amy ty firehafagne amy ty ragnetse maifitse antikagne ty firehafagne amy i Jehovah. Tsy toko’e hatahotahotse tikagne naho fa mirehake ama’e fa le ‘vorahentikagne iaby ze agnate fontikagne ao.’ (Salamo 62:8) Azontikagne atao ka ty mangatake fagnahy masigne, mba hagnampe antikagne hanao ty soa. (Lioka 11:13) Azo atao ka ty mangatake tari-dalagne, mba handrambesagne fanapahan-kevetse soa naho hahazoagne hery hiatrehagne ze raha manahiragne. (Jakoba 1:5) Toko’e hangatake famontsoran-kakeo mioregne amy ty sorogne nanoe i Kirisity tikagne naho fa manao hakeo. (Efesianina 1:3, 7) Tsy ze raha miomba antikagne avao ty toko’e horehafentikagne. Toko’e hivavake hoahy ty ndaty hafa ka tikagne, agnisa izay ty keleiantikagne naho ty mpiharo finoagne amantikagne.—Asan’ny Apostoly 12:5; Kolosianina 4:12.

12. Akore ty anoroantikagne fa ty raha miomba i Raentikagne an-dagnitse agney ty ataontikagne voaloha’e amy ty vavake ataontikagne?

12 Ty raha miomba i Jehovah Andrianagnahare ro toko’e hataontikagne voaloha’e naho fa mivavake tikagne. Magneva ty horengentikagne naho hisaorantikagne reke, fa maro ty raha soa nanoe’e. (1 Tantara 29:10-13) Nampianare i Jesosy antikagne amy ty vavake fitsikombe amy Matio 6:9-13, fa toko’e hivavake tikagne mba homasinegne ty tahinan’Andrianagnahare. (Vakio.) Vaho izay reke nampangatake antikagne ty hiavia i Fanjakàn’Andrianagnaharey naho ty hanoagne ty zoton’arofo’e an-tane etoy manahake ty an-dagnitse agne. Boake nirehake miomba o raha lahibey miomba i Jehovah rehoe ty Jesosy, vaho izay nirehake ty raha miomba ty tsikiraidraike. Naho fa ataontikagne voaloha’e ty Andrianagnahare naho fa mivavake, le atorontikagne amy izay fa tsy ze hahasoa antikagne avao ro paliaentikagne.

13. Inogne ty raha rehafe ty Baiboly miomba ty halava ty vavake janjigne i Jehovah?

13 Toko’e hanao akore ty halava ty vavake ataontikagne? Tsy mamaritse ty toko’e ho halava ty vavake ataontikagne raike ndra agnatreha o ndaty maro ty Baiboly. Va’e ho boribory ty vavake atao aloha ty hihinanagne, ndra vavake lava amorahagne amy i Jehovah ze agnate fo ao. (1 Samoela 1:12, 15) Niboseha i Jesosy ze ndaty nanao ty vata’e ho maregne naho ze nanao vavake lava bey mba hirengevohagne avao. (Lioka 20:46, 47) Tsy mahataitse i Jehovah ty vavake hoe izay. Toko’e hivavake boake amy ty fontikagne tikagne. Miankigne amy ty raha mahazo antikagne naho ty raha paliaentikagne ty hijanjigna i Jehovah ty halava ty vavake anoentikagne.

Janjignen’Andrianagnahare ty vavake anoe’o

14. Inogne ty dika tihoe “mivavaha avao”, sady nagninogne zay ro mampionogne?

14 Isake ombiagne tikagne ro toko’e hivavake? Mandrisike antikagne ty Baiboly tie: “Mivavaha avao”, “mahareta amy ty vavake”, sady “mivavaha lognandro.” (Matio 26:41; Romanina 12:12; 1 Tesalonianina 5:17) Tsy le hoe hivavake amy i Jehovah manomboke amy ty maraindraigne hatrake hariva tikagne. Mandrisike antikagne hivavake tsy tapake ty Baiboly. Toko’e hisaotse i Jehovah tikagne amy ty raha soa nanoe’e ho antikagne, sady hipay tari-dalagne naho fampionognagne vaho hery boake ama’e. Tsy mampionogne vao ty mahafantatse fa tsy fetrae i Jehovah ty halava ty vavake ataontikagne, sady tsy misaontsy ka reke tie isake ombiagne tikagne vaho mahazo mivavake? Naho toe teantikagne ty fahazoan-dalagne hivavake amy i Raentikagne an-dagnitse agney, le hahatrea anto’e maro hivavahagne ama’e tikagne.

15. Nagnino tikagne ro toko’e hanao tihoe “Amena” naho fa tapetse ty vavake ataontikagne raike ndra atao o ndaty hafa?

15 Nagninogne tikagne ro toko’e hirehake tihoe “Amena” naho fa tapetse i vavakey? Ty dika tihoe “amena”, “to vata’e” ndra “lonike abey.” Rehafe ty Soratse Masigne fa mete ty mirehake tihoe “Amena”, naho fa tapetse ty vavake ataontikagne raike ndra agnatreha o ndaty maro. (1 Tantara 16:36; Salamo 41:13) Naho fa manao “Amena” tikagne naho fa tapetse i vavake anoentikagney, le izay ty magnamafe fa boake agnate fontikagne ao i vavakey. Naho fa manao “Amena” tikagne naho fa tapetse ty vavake anoe ty ndaty hafa, le izay ty magnamaregne fa magneke ty raha nirehafe’e tikagne ndra agnate fo ao avao ty anoagne aze ndra rehafegne mafe.—1 Korintianina 14:16.

AKORE TY AMALEAN’ANDRIANAGNAHARE TY VAVAKE ATAONTIKAGNE?

16. Inogne ty raha atokisantikagne, naho fa mivavake tikagne?

16 Mamale vavake vata’e ty Jehovah! Matoky tikagne fa mamale ty vavake avy am-po, atao ty ndaty an-tapetrisa’e i ‘Mpijanjigne vavakey.’ (Salamo 65:2) Va’e sambe hafa ty fomba hamalea i Jehovah ty vavake ataontikagne.

17. Inogne ty magnamaregne fa mampiasa ty anjeli’e naho ty mpanompo’e an-tane etoy ty Andrianagnahare mba hamaleagne ty vavake ataontikagne?

17 Mampiasa ty anjeli’e naho ty mpanompo’e an-tane etoy ty Jehovah mba hamalea’e vavake. (Hebreo 1:13, 14) Maro ty nirehake fa nisy mpanompo i Jehovah nitilike aze, naho fa boake nivavake reke mba hisy hagnampe aze hahazo ty raha rehafe ty Baiboly. Izay ty magnamaregne fa mitarike ty fagnambaragne i Fanjakagney o anjelio. (Apokalypsy 14:6) Va’e hatao i Jehovah ze hagnampea ty Kirisitianagne raike antikagne, amy ty andro ipaliantikagne izay.—Ohabolana 12:25; Jakoba 2:16.

Mba hamaleagne ty vavake ataontikagne, le va’e handrisike ty Kirisitianagne raike mba hagnampe antikagne ty Jehovah

18. Akore ty ampiasa i Jehovah ty fagnahi’e masigne naho ty Saontsi’e mba hamaleagne ty vavake atao ty mpanompo’e?

18 Mampiasa ty fagnahy masigne naho ty Saontsi’e ka ty Jehovah Andrianagnahare, mba hamaleagne ty vavake atao ty mpanompo’e. Va’e hagnomey antikagne tari-dalagne ndra hery boake amy i fagnahy masigney reke, naho fa mangatake ama’e tikagne mba hagnampea’e antikagne hiatreke tsapa hevetse. (2 Korintianina 4:7) Naho fa mivavake tikagne mba hahazo tari-dalagne, le agnate Baiboly ao ty ahatreavantikagne izay. Mampiasa o Baibolio ty Jehovah mba hagnampeagne antikagne handrambe fanapahan-kevetse soa. Va’e hagnampe antikagne ty andalan-teny treantikagne amy ty fianaragne raike naho ty famakiagne boke mioregne agnate Baiboly ao, manahake ty boke toy. Va’e haharey hevetse mahasoa agnate Baiboly ao tikagne naho fa am-pivoriagne agne, ndra nirehafe ty androanavi-pagnahy raike bey hatea amantikagne.—Galatianina 6:1.

19. Inogne ty raha tsy toko’e hohalignontikagne naho hoe tsy mahazo valem-bavake aniany tikagne?

19 Naho hoe malaogne ty amalea i Jehovah ty vavake ataontikagne, tsy tihoe zay tie tsy voavale’e i vavakey. Ko haligno fa mifanandrife amy ty zoton’arofo’e naho amy ty fotoagne fa tinondro’e ty amalea’e vavake. Ambone ty fahafantarantikagne ze raha paliaentikagne ty fahafantara i Jehovah aze naho ty fomba hagnomea’e aze antikagne. Enga’e ‘hangatake naho hipay sady hampikokògne lognandro’ tikagne. (Lioka 11:5-10) Naho itikagne ro mahalìgne izay, le vazoho’e ty fagniriantikagne i raha angatahegney naho ty finoagne anagnantikagne. Va’e tsy hibaribary amantikagne ty amalea i Jehovah vavake. Naho mivavake miomba ty tsapa hevetse mahazo antikagne, ohatse tikagne, va’e tsy hagnafake izay reke fa hagnomey hery mba hahatantezantikagne aze.—Vakio Filipianina 4:13.

20. Nagnino tikagne ro toko’e hivavake tsy tapake?

20 Velombolo tikagne fa marine ze mivavake ama’e i Mpamboatse ze kila rahay! (Vakio Salamo 145:18.) Toko’e hivavake tsy tapake tikagne, fa voninahitse lahibey ho antikagne ty mivavake ama’e. Naho manay izay tikagne, le ho fale hiharine i Jehovah Mpijanjigne vavake.