Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

“Jéhovah ahinga ala so ayeke ti lo”

“Jéhovah ahinga ala so ayeke ti lo”

“Tongana mbeni zo andoye Nzapa, Nzapa ahinga zo ni so.”—1 ACOR. 8:3.

1. Mû mbeni tapande so afa tongana nyen la ambeni wakua ti Nzapa ahanda tere ti ala. (Bâ foto so ayeke na tongo nda ti article ni.)

NA MBENI ndapre, Kota Prêtre Aaron aluti na yanga ti tabernacle ti Jéhovah. Lo yeke na ta ti wâ so a yeke zö na yombo na maboko ti lo. Nduru na lo, mo yeke wara Koré na akoli 250 so ayeke zö nga yombo na Jéhovah; zo oko oko ayeke na ta ti wâ ti lo (Nom. 16:16-18). Na bango ala, ala kue akpa awakua ti Jéhovah so ayeke be-ta-zo. Me, nde na Aaron, atanga ti azo ni ayeke azo ti baba, azo ti kpengba-li nga ala gi ti sara kua ti prêtre na ngangu (Nom. 16:1-11). Ala pensé so Nzapa ayeke yeda ande na vorongo ti ala, me ala handa tere ti ala. Ti tâ tënë ni, ala zonga lani Jéhovah, lo so alingbi ti hinga ye so ayeke na bê ti zo nga so alingbi ti hinga so ala sara ye ti handa gi na lê ti zo.—Jér. 17:10.

2. Tënë wa la Moïse atene? Ye so lo tene so asi biani?

2 Lango oko kozoni na lango so Aaron na Koré nga na azo ti lo aluti na yanga ti tabernacle, Moïse atene: “Na ndapre, fade L’Éternel afa na gigi zo so ayeke ti Lo.” (Nom. 16:5). Ye ni asi gi tongana ti so Moïse atene. Jéhovah afa na gigi ala so ayeke atâ wavorongo lo nga na ala so asara ye ti handa gi na lê ti zo na ngoi so lo tokua wâ aga “[a]gbi [Koré na] azo ngbangbo use na ndo ni  bale-oku so amû offrande ti yombo.” (Nom. 16:35; 26:10). Na oko ngoi ni so, Jéhovah abata Aaron. Ye so afa so Aaron ayeke lani tâ prêtre nga tâ wavorongo Nzapa.—Diko 1 aCorinthien 8:3.

3. (a) Ye wa la asi na ngoi ti bazengele Paul? (b) Nyen la e lingbi ti manda na lege ti ye so Jéhovah asara lani na azo ti kpengba-li na ngoi ti Moïse?

3 Ngu 1500 tongaso na pekoni, mara ti ye so asi lani na ngoi ti Moïse so asi na ngoi ti bazengele Paul na yâ ti congrégation ti aChrétien. Ambeni zo so atene ala yeke aChrétien akomanse ti fa aye so ayeke na lege ni ape, me ala ngbâ na yâ ti congrégation. Na bango a-apostat so, peut-être ala yeke nde na tanga ti aita ti yâ ti congrégation ni ape. Me fango ye ti ala alingbi lani ti sara sioni na aChrétien so ayeke be-ta-zo. Ambo ti ngonda so, so ayü poro ti ngasangbaga, akomanse ti “kinda mabe ti ambeni zo.” (2 Tim. 2:16-18). Me ye so Nzapa asara lani na Koré na azo ti lo so asara kpengba-li angu mingi kozoni amû lege na Paul ti hinga biani so Jéhovah abâ aye so a-apostat so asara so. Na ndo ti tënë so, zia e bâ mbeni tënë so apika bê so ayeke na yâ ti Bible nga e bâ aye ti nzoni so e lingbi ti manda dä.

‘MBI YEKE JÉHOVAH, MBI CHANGÉ PËPE’

4. Nyen la Paul ahinga ni lani biani? Tënë wa la Paul atene na Timothée?

4 Paul ahinga lani biani so Jéhovah ahinga vorongo so ayeke ti handango lê ti zo nga lo hinga azo so amä yanga ti lo. Paul afa so lo hinga ni biani na lege ti atënë so yingo vulu amû maboko na lo ti sû ni na Timothée. Na pekoni so Paul asara tënë ti aye ti sioni so a-apostat asara na ambeni ita na yâ ti congrégation, lo tene na Timothée, lo tene: “Me, ngangu gere ti ye so Nzapa azia angbâ ti luti, na tënë so a sû na tere ni ayeke so: ‘Jéhovah ahinga ala so ayeke ti lo,’ nga: ‘Zia zo kue so airi Jéhovah na iri ti lo adö lege ti ye so ayeke mbilimbili pëpe azia.’”—2 Tim. 2:18, 19.

5, 6. Ngbanga ti nyen la tënë so Paul atene “ngangu gere ti ye so Nzapa azia” apika bê mingi? Tënë so amû maboko na Timothée tongana nyen?

5 Nyen la asara si atënë ti Paul so ayeke na yâ ti versê so apika bê mingi? A yeke gi na yâ ti versê ti Bible so la a sara tënë ti “ngangu gere ti ye so Nzapa azia”. Bible asara kua na tënë “gere” ti sara tënë ti aye nde nde. Na tapande, Bible asara kua na tënë so ti sara tënë ti Jérusalem, li-kodoro ti Israël ti giriri (Ps. 87:1, 2). Bible asara nga kua na oko tënë so ti sara tënë ti kusala so Jésus asara na yâ ti ye so Nzapa aleke ti sara (1 aCor. 3:11; 1 Pi. 2:6). Paul aye lani ti sara tënë ti nyen na ngoi so lo sara tënë ti “ngangu gere ti ye so Nzapa azia”?

6 Paul asara tënë ti tënë so Moïse atene na ndo ti Koré na azo ti lo nga lo sara tënë ti “ngangu gere ti ye so Nzapa azia”. (Bâ Nombre 16:5.) Paul ayeke sara lani tënë ti ye so asi na ngoi ti Moïse ti wa Timothée nga ti dabe ti lo so Jéhovah ayeke na ngangu ti hinga azo ti kpengba-li na ti kanga lege na ala. Koré achangé ye so Jéhovah aleke ti sara ape nga a-apostat so ayeke na yâ ti congrégation alingbi lani pëpe ti changé ye so Nzapa aleke ti sara. Paul afa anzene nzene tënë kue ape na ndo ti ye so “ngangu gere ti ye so Nzapa azia” aye ti tene. Me, tënë so Paul atene amû maboko na Timothée ti zia bê ti lo kue na Jéhovah.

7. Nyen la amû lege na e ti hinga biani so Jéhovah ayeke sara ye lakue mbilimbili nga lo yeke be-ta zo?

7 Afango ye ti Jéhovah achangé ape. Psaume 33:11 atene: “Wango tënë ti L’Éternel angbâ lakue. Na bibe ti Lo angbâ juska na awagame kue.” Ambeni versê atene so komandema ti Jéhovah, ndoye ti lo, mbilimbili ti lo nga na dutingo be-ta-zo ti lo angbâ lakue (Ex. 15:18; Ps. 106:1; 112:9; 117:2). Malachie 3:6 atene: “Mbi, [Jéhovah], Mbi changé pëpe.” Legeoko nga Jacques  1: 17 atene so “gbede ti [Jéhovah] ayeke ngbâ gi place oko awe.”

MBENI “TËNË SO A SÛ” SO AKPENGBA MABE TI ZO NA JÉHOVAH

8, 9. Nyen la e lingbi ti manda na lege ti mbeti so a sû na tere ti “ngangu gere ti ye so Nzapa azia”?

8 Na ngoi ti giriri, azo ayeke sara ka mbeti na tere ti gere ti mbeni da. Fani mingi ala yeke sara mbeti ni ti fa zo so aleke da ni wala ti fa zo so ayeke wa ti da ni. Paul ayeke kozo wasungo Bible so asara kusala na tapande so. * “Ngangu gere ti ye so Nzapa azia” so Paul asara tënë ni na 2 Timothée 2:19 ayeke na atënë use so a sara na tere ni: (1) “Jéhovah ahinga ala so ayeke ti lo” nga, (2) “Zia zo kue so airi Jéhovah na iri ti lo adö lege ti ye so ayeke mbilimbili pëpe azia.” Ye so adabe ti e na tënë so ayeke na Nombre 16:5.—Diko ni.

9 Nyen la azo so ayeke ti Jéhovah alingbi ti manda na lege ti mbeti so a sû na tere ti “ngangu gere ti ye so Nzapa azia”? Ye so ala lingbi ti manda ayeke so akpengba tâ tënë use ayeke na gunda ti afango ye ti Jéhovah: (1) Jéhovah andoye azo so ayeke be-ta-zo na lo, nga (2) Jéhovah ake sarango ye ti kirikiri. Tongana nyen la atënë so andu nga tënë ti a-apostat na yâ ti congrégation?

10. Na ngoi ti Paul, sarango ye ti a-apostat asara nyen na ndo ti aita so ayeke be-ta-zo?

10 Sarango ye ti a-apostat asara si peut-être li ti Timothée nga na ti ambeni ita so ayeke be-ta-zo so ayeke na popo ti ala aga kirikiri. Peut-être ambeni ita ahunda tere ti ala ti hinga ngbanga ti nyen a ngbâ ti bata mara ti azo tongaso na yâ ti congrégation. Peut-être aita so ayeke be-ta-zo agi bê ti ala wala Jéhovah ahinga biani ala so ayeke be-ta-zo na lo nga na a-apostat so ayeke voro lo na handango lê ti zo.—Kus. 20:29, 30.

Sarango ye ti a-apostat abuba nzoni sarango ye ti Timothée ape (Bâ paragraphe 10-12)

11, 12. Tongana nyen la lettre so Paul asara na Timothée akpengba biani mabe ti lo?

11 Lettre so Paul asara na Timothée akpengba biani mabe ti lo. Lo dabe ti Timothée na ye so asi na ngoi so Jéhovah afa so Aaron ayeke wakua ti lo so ayeke be-ta-zo nga lo ke Koré na azo ti lo so asara ye na handango lê ti zo na lo futi ala. Paul aye lani biani ti tene so atâa so na ngoi ti lo ambeni ita ayeke dä so atene ala yeke aChrétien, Jéhovah alingbi ti hinga ala so biani ayeke ti lo tâ gi tongana ti so lo sara na ngoi ti Moïse.

12 Jéhovah achangé lâ oko ape, e yeke na bezoin ti lo lakue ti mû maboko na e. Lo ke  sarango ye so ayeke mbilimbili pëpe nga na ngoi so alingbi, lo yeke fâ ngbanga na ndo ti azo so asara sioni na ala ke ti changé bê ti ala. Lettre so Paul asara na Timothée ada nga bê ti lo so a lingbi lo kpe sioni sarango ye ti aita so atene ala yeke aChrétien, ndali ti so a lingbi zo so “airi Jéhovah na iri ti lo” asara ye ti sioni pëpe. *

VORONGO NZAPA NA BÊ KUE ANGBÂ LÂ OKO SENGE APE

13. Nyen la e lingbi ti hinga na bê ti e kue?

13 Atënë ti Paul so yingo vulu amû maboko na lo ti sû ni so alingbi ti kpengba nga e na lege ti yingo. Kozoni kue, bê ti e adë ti hinga so Jéhovah ahinga nzoni mingi so e yeke be-ta-zo na lo. Me, a yeke gi senge hingango zo ape. Jéhovah abi bê ti lo mingi na azo so ayeke ti lo. Bible atene: “Lê ti [Jéhovah] akpe na ndo nde nde na lê ti sese kue ti fa ngangu ti Lo teti ala so bê ti ala ayeke mbilimbili na Lo.” (2 Chron. 16:9). Tongaso, e lingbi biani ti hinga na bê ti e kue so ye so e sara na Jéhovah “na vuru bê” ayeke ngbâ lâ oko senge ape.—1 Tim. 1:5; 1 aCor. 15:58.

14. Mara ti vorongo wa la Jéhovah ake ni?

14 A yeke nga kota ye ti tene e hinga so Jéhovah ake vorongo so ayeke ti handango lê ti zo. Teti so lê ti lo “akpe na ndo nde nde na lê ti sese kue”, lo lingbi ti hinga azo so bê ti ala “ayeke mbilimbili na Lo” pëpe. A-Proverbe 3:32 atene: “Zo ti kirikiri ayeke ye ti sioni mingi na lê ti [Jéhovah].” Na tapande, zo so ayeke gi ti fa na yâ ti sarango ye ti lo so lo yeke mä yanga me lo yeke sara siokpari na hondengo ni ayeke zo ti kirikiri. Atâa so zo ni alingbi ti handa ambeni zo teti mbeni ngoi, Jéhovah so ayeke mbilimbili nga so ayeke ngangu mingi atene so “zo so ahonde kengo-ndia ti lo, ye ti lo aga nzoni pëpe”.—aProv. 28:13; diko 1 Timothée 5:24; aHébreu 4:13.

15. Nyen la a lingbi e kpe ni? Ngbanga ti nyen?

15 Mingi ti awakua ti Jéhovah ayeke sara na lo na bê ti ala kue. A yeke ngangu ti tene mbeni zo na yâ ti congrégation avoro Jéhovah na handango lê ti zo. Me, tongana asi lani na ngoi ti Moïse nga na ngoi ti akozo Chrétien, a lingbi ti si nga laso (2 Tim. 3:1, 5). So aye ti tene so a lingbi e zia bê ti e na aita ti e ape nga e yeke na kite na ndo ti dutingo be-ta-zo ti ala na Jéhovah? Ên-ën. A yeke na lege ni ape ti tene e ke ti zia bê ti e na aita ti e senge senge. (Diko aRomain 14:10-12; 1 aCorinthien 13:7.) Nga, tongana e gi ti duti na kite na ndo ti dutingo be-ta-zo ti aita na yâ ti congrégation alingbi ti buba songo ti e na Jéhovah.

16. (a) Nyen la e oko oko kue e lingbi ti sara ti handa lê ti azo ape? (b) Nyen la e lingbi ti manda na lege ti encadré “Ala ngbâ ti bâ tere ti ala . . . ”?

16 A lingbi Chrétien oko oko ‘atara kua ti lo ti bâ wala a yeke tongana nyen’. (aGal. 6:4). Teti so siokpari ayeke na tere ti e, sân ti tene e hinga ni, bê ti e alingbi ti handa e si e bâ so e sara na Jéhovah na bê ti e kue (aHéb. 3:12, 13). Tongaso, a lingbi ngoi na ngoi e gi ti bâ ye so apusu e ti sara na Jéhovah. A yeke nzoni e hunda tere ti e na atënë so: ‘Mbi yeke sara na Jéhovah ndali ti so mbi ye lo nga mbi hinga so lo yeke Gbia ti dunia kue? Wala mbi zia bê ti mbi mingi gi na ndo ti aye ti nzoni so mbi yeke wara ande na yâ ti Paradis?’ (Apoc. 4:11). E kue e lingbi biani ti wara aye ti nzoni tongana e tara kua ti e ti bâ wala ayeke tongana nyen nga e zi na yâ ti bê ti e ye kue so e yeke sara na Jéhovah ti handa na lê ti azo.

DUTINGO BE-TA-ZO ASARA SI ZO AYEKE NA NGIA

17, 18. Ngbanga ti nyen a lingbi e voro Jéhovah na lege ni nga na bê ti e kue?

17 E yeke wara aye ti nzoni mingi tongana e sara ngangu ti voro Jéhovah na lege ni  nga na bê ti e kue. Mbeni zo ti sungo psaume atene: “Ngia ayeke na zo so L’Éternel adiko sioye na li ti lo pëpe, na handa ayeke na yingo ti lo pëpe!” (Ps. 32:2). Biani azo so ayeke voro Jéhovah na bê ti ala kue ayeke wara ngia laso nga ala yeke wara ngia teti lakue lakue na yâ ti ngoi so ayeke ga.

18 Na yâ ti ngoi kete, Jéhovah ayeke fa na gigi azo so ayeke sara sioni wala so ayeke sara siokpari na hondengo ni. Lo yeke fa polele “zo ti mbilimbili nde na zo ti sioni nde, lo so asara kusala ti Nzapa nde na lo so asara kusala ti Lo pëpe nde.” (Mal. 3:18). Ti si na ngoi ni so, bê ti e adë ti hinga so “lê ti Jéhovah ayeke na ndo ti azo ti mbilimbili, na mê ti lo ayeke mä sambela ti ala ti voro tere na lo”.—1 Pi. 3:12.

^ par. 8 Apocalypse 21:14, so a sû ni angu mingi na pekoni so Paul asara lettre na Timothée, asara tënë ti “atênë [12] ti gere” ti gbagba so a sû iri ti abazengele 12 na tere ni.

^ par. 12 Article ti peko ayeke fa na e tongana nyen la e lingbi ti sara ye tongana Jéhovah so ake sarango ye so ayeke mbilimbili pëpe.