Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

KATAK KO KÕN TAITÕL̦IN BOK IN | ETKE MEN KO RENANA REJ WAL̦O̦K ÑAN ARMEJ RO REM̦M̦AN?

Men ko Renana Rej Wal̦o̦k ñan Armej ro Rem̦m̦an, Etke?

Men ko Renana Rej Wal̦o̦k ñan Armej ro Rem̦m̦an, Etke?

Kõnke Jeova Anij ear kõm̦anm̦an men otemjej im ekajoor bõtata, elõñ armej rej ba bwe e eo ej karõk men otemjej ilo lal̦ in, ekoba aolep men ko renana. * (Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.) Im ñe men kein rej wal̦o̦k ekkã aer n̦aruon Anij. Bõtab, jen lale ta eo Baibõl̦ ej ba kõn Anij eo em̦ool:

  • “[Jeova] ewãnõk ilo men otemjej ej kõm̦m̦ani.”​—Sam 145:17, UBS.

  • “Ial̦ ko An [Anij] otemjej rewãnõk. Juon Anij in tiljek im ejjel̦o̦k nana Ippãn, Ewãnõk im jim̦we wõt.”​—Duteronomi 32:4.

  • “[Jeova] ekanooj jouj im tũriam̦okake.”​—Jemes 5:11.

Anij ejjab kõm̦m̦an bwe men ko renana ren wal̦o̦k. Ak ej ke kõm̦m̦an bwe ro jet ren kõm̦m̦ani men ko renana? Ejjab ñan jidik. Baibõl̦ ej ba: “El̦aññe ewõr en̦ epo ilo menin mãlejjoñ kein, en jab ba, ‘Menin kapo kein rej itok jãn Anij.’ Bwe nana eban kapo Anij, im ejjel̦o̦k en̦ Anij ej kapoe.” (Jemes 1:13, UBS) Anij ejjab mãlejjoñe armej im karõk bwe ren kõm̦m̦ani men ko renana. Bareinwõt, ejjab kõm̦m̦an bwe men ko renana ren wal̦o̦k. Innem, wõn eo jej aikuj in n̦aruon kõn men kein im ta eo ej kõm̦m̦an bwe ren wal̦o̦k?

PÃD ILO JUON IIEN IM JUON JIKIN EBAJ JEJJET AN WAL̦O̦K JORRÃÃN IE

Jen lale juon iaan un ko unin an wal̦o̦k jorrããn ko ñan armej ro. Baibõl̦ ej ba: “Iien im menin wal̦o̦k rej itok ñan er otemjej.” (Ekklisiastis 9:11) Ñe kwõj pãd ilo juon jikin im ewal̦o̦k juon jorrããn ilo idiñ, men in emaroñ jelõt eok. Enañin 2,000 iiõ ko remootl̦o̦k, Jijej Kũraij ear kwal̦o̦k kõn an kar juon tawõr (tower) okjak im joon 18 armej im rar mej. (Luk 13:1-5, UBS) Rar jab mej kõnke renana, ak rar mej kõnke rar pãd ium̦win tawõr eo ilo iien eo ej okjak. Ilo kar Jãnwõde 2010 eo, juon m̦akũtkũt lal̦ ekanooj in l̦ap ear wal̦o̦k im ko̦kkure aelõñ in Haiti. Ke men in ear wal̦o̦k, kien eo an Haiti ear ba bwe elõñl̦o̦k jãn 300,000 armej ro rar mej. Armej ro rem̦m̦an im renana jim̦or rar mej. Bareinwõt, nañinmej ko remaroñ wal̦o̦k ñan jabdewõt armej ilo jabdewõt iien.

Etke Anij ejjab kõjparok armej ro rem̦m̦an jãn jorrããn ko?

Jet remaroñ kajjitõk: ‘Anij ejjab maroñ kõm̦m̦an bwe jorrããn ko ren jab wal̦o̦k ke? Ejjab maroñ kõjparok armej ro rem̦m̦an jãn jorrããn kein ke?’ Eokwe, bwe Anij en maroñ kõm̦m̦ani men kein, ej aikuj in jel̦ã kõn men ko renana m̦okta jãn aer wal̦o̦k. Jejel̦ã bwe Anij ewõr an maroñ ñan jel̦ã kobban ilju im jekl̦aj. Bõtab, Anij ej kããlõt bwe en wõr joñan an jel̦ã kõn ta ko renaaj wal̦o̦k. Etke jejel̦ã men in?​—Aiseia 42:9.

Baibõl̦ ej ba: “Anij eo am epãd ilañ, ej kõm̦m̦an ekkar ñan ankilaan make.” (Sam 115:3, UBS) Jeova emaroñ kõm̦m̦ane jabdewõt men ko ekõn̦aan kõm̦m̦ani. Meñe ãindein, ak ejjab kõm̦m̦ane aolep men ko me ewõr an maroñ ñan kõm̦m̦ani. Ej alikkar men in ilo wãween an kõjerbal maroñ eo an ñan jel̦ã kõn ilju im jekl̦aj. Ñan waanjoñak, ke ear lukkuun l̦ap nana ilo Sodom im Gomorra, Anij ear ba ñan Ebream: “Ij wanlal̦l̦o̦k bwe In lo el̦aññe ãin aer kõm̦anm̦an wõt ainikien eo ej itok ñan Ippa; a el̦aññe jab, Inaaj jel̦ã.” (Jenesis 18:20, 21) Ilo kar iien in, Jeova ear kããlõt bwe en jab jel̦ã ewi joñan an nana men ko rar wal̦o̦k ilo jikin kein. Ãindein, Jeova emaroñ pepe bwe en jab kõjerbal maroñ eo an ñan jel̦ã kõn aolep men ko me renaaj wal̦o̦k ilju im jekl̦aj. (Jenesis 22:12) Im men in ejjab kwal̦o̦k bwe Anij ejjab weeppãn im ejjel̦o̦k an maroñ. Jerbal ko an Jeova rejim̦we im “weeppãn.” Kõn men in, eweeppãn wãween an Jeova kõjerbal maroñ eo an ñan jel̦ã kõn ilju im jekl̦aj bwe en kajejjet ankilaan. Bõtab ilo iien ko jet, ej pepe bwe en jab jel̦ã kõn ilju im jekl̦aj. Bareinwõt, Jeova ejjab iuun armej ro bwe ren kõm̦m̦ane men ko ekõn̦aan. * (Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.) (Duteronomi 32:4) Innem, ta eo jemaroñ katak jãn men in? Eñin bwe Anij ej kõjerbal maroñ eo an ñan jel̦ã kõn ilju im jekl̦aj ñe ekõn̦aan im ñe ej kile ke emenin aikuj.

Etke Anij ejjab kõjparok armej ro rem̦m̦an jãn kowadoñ im ro renana me rej ko̦kkure er?

ARMEJ RO REJ KÕM̦M̦AN BWE EN WÕR JORRÃÃN

Juon iaan un ko unin an wal̦o̦k jorrããn ko im men ko renana ej kõnke armej ro rej make kõm̦m̦ani men ko renana. Baibõl̦ ej kwal̦o̦k kõn ta eo ej tõll̦o̦k juon armej ñan an jerawiwi ak kõm̦m̦ani men ko renana. “Kapo ñan juon armej ej itok jãn kõn̦aan ko an renana rej kejebwãbweki im aujiidi. Innem kõn̦aan kein renana rej keotak jerawiwi, im ñe jerawiwi ej ekkeke im l̦ap ej keotak mej.” (Jemes 1:14, 15, UBS) Ñe juon armej ej l̦oor kõn̦aan ko an rebõd ak kajejjet kõn̦aan ko an renana, enaaj jorrããn im lo leen tokãlik. (Rom 7:21-23, UBS) Bwebwenato ko jãn jem̦aan tok ñan kiiõ rej kwal̦o̦k bwe armej ro rar kõm̦m̦ani men ko relukkuun nana im kaeñtaan armej ro jet. Bareinwõt, armej ro renana remaroñ kapoik ro jet bwe ren bar kõm̦m̦ani men ko renana. Kõn men in, elõñl̦o̦k men ko renana rej wal̦o̦k.​—Jabõn Kõnnaan 1:10-16, UBS.

Armej ro rar kõm̦m̦ani men ko relukkuun nana im kaeñtaan armej ro jet

Anij en kar ke bõbrae armej ro bwe ren jab kõm̦m̦ani men ko renana? Ñan uwaake kajjitõk in, jen lale elemen an kar Anij kõm̦anm̦an armej. Baibõl̦ ej ba bwe Anij ear kõm̦anm̦an armej ilo nemãmeen ak ilo wãween wõt e. Eñin unin ewõr an armej ro maroñ ñan kajjioñe Anij. (Jenesis 1:26) Kar lel̦o̦k ñan armej ro anemkwõj in kããlõt ta ko renaaj kõm̦m̦ani. Kõn men in, remaroñ kããlõt ñan yokwe Anij im tiljek wõt ñane ilo aer kõm̦m̦ani men ko rem̦m̦an. (Duteronomi 30:19, 20, UBS) Ñe Anij en kar bõbrae armej ro jãn aer kõm̦m̦ani men ko renana, enaaj kar ãinwõt ñe ejjel̦o̦k an armej ro maroñ ñan make kããlõt ta ko ren kõm̦m̦ani. Ñe en kar ãindein, armej ro renaaj kar ãinwõt robaat ko (robot) me ejjel̦o̦k aer maroñ in kããlõt. Ejja ãindein ilo tõmak eo bwe em̦õj an Anij karõk men otemjej me rej wal̦o̦k ñan kõj. El̦ap ad kam̦m̦oolol bwe Anij ej kõtl̦o̦k bwe jen make kããlõt ta ko jen kõm̦m̦ani! Bõtab, ejjab mel̦el̦ein bwe jorrããn ko im men ko renana renaaj wõnm̦aanl̦o̦k wõt ñan indeeo.

UNIN AN ARMEJ RO EÑTAAN EJ KE KÕN KARMA?

Ta in Karma? Ej juon iaan katak ko an kabuñ in Hindu kab ro me rej tõmak ilo Budda. Ekkar ñan aer tõmak, rej ba bwe ewõr juon men ilowaad me ej mour m̦aanl̦o̦k ãlikin ad mej im ej l̦otak ilo bar juon ãnbwin, emaroñ ãnbwinnin armej ak menninmour. Rej bar ba bwe men ko armej ro rar kõm̦m̦ani ilo mour ko aer kar m̦okta, enaaj jelõt er ñe rej bar l̦otak ilo juon ãnbwin kããl. Eñin ej katak eo aer etan Karma. Kõn men in, el̦aññe kwõj kajjitõk ippãn RiHindu ak ippãn ro rej tõmak ilo Budda kõn etke men ko renana rej wal̦o̦k ñan armej ro rem̦m̦an, renaaj uwaak im ba: “Men kein rej wal̦o̦k kõn wõt Karma. Armej rein rej lo leen kõn men ko renana rar kõm̦m̦ani ilo mour ko aer kar m̦okta.” *—Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.

Em̦ool ke katak in kõn Karma? Ñan uwaake kajjitõk in, jen lale ta eo Baibõl̦ ej ba kõn mej. Anij ear kõm̦anm̦an Adam, armej eo jinointata. Im ke Adam ear pãd ilo jikin kallib in Iden, Anij ear ba ñane: “Jãn wõjke otemjej ijikin kallib eo kwõmaroñ m̦õñã wõt, A kõn wõjke in jel̦ã em̦m̦an im nana, kwõn jab m̦õñã jãne, bwe ilo raan eo kwõj m̦õñã jãne, kwõnaaj mej otem mej.” (Jenesis 2:16, 17) Ekkar ñan naan kein, el̦aññe Adam en kar pokake wõt Anij, eban kar mej, enaaj kar mour wõt ñan indeeo. Unin an Adam mej ej kõnke ear jab pokake kien eo an Anij. Tokãlik, ke ear wõr ro nejin Adam, “mej ear jeeded ñan armej otemjej.” (Rom 5:12, UBS) Kõn men in, Baibõl̦ ej ba “bwe on̦ãn jerawiwi, mej.” (Rom 6:23) Bõtab, Baibõl̦ ej bar ba: “Eo ear mej em̦õj kowãnõke jãn jerawiwi.” (Rom 6:7) Ta mel̦el̦ein men in? Eokwe, ñe juon armej emej, em̦õj an kõl̦l̦ã on̦ãn men ko renana ear kõm̦m̦ani ilo mour eo an.

Ilo raan kein, milien im milien armej ro rej tõmak ilo Karma im rej ba bwe eñin ej unin an armej ro eñtaan. Ekkã an rein me rej tõmak ilo Karma jab lukkuun inepata ñe rej eñtaan im ñe ro jet rej eñtaan. Bõtab, ejjel̦o̦k aer kõjatdikdik bwe enaaj jako an armej ro eñtaan. Ekkar ñan tõmak in aer, wãween eo wõt me juon enaaj bõjrak jãn an mej im bar l̦otak ilo juon ãnbwin ej ñe ejel̦ã m̦anit im ñe ej bõk juon kain jel̦ãl̦o̦kjen̦ ejejuwaan. Elukkuun oktak tõmak in aer jãn ta eo Baibõl̦ ej ba. *—Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.

UN EO EL̦AP UNIN AN ARMEJ RO EÑTAAN!

Kwõjel̦ã ke bwe unin an wõr eñtaan im jorrããn ko ej kõn Setan, eo me ej “irooj in lal̦ in”?​—Jon 14:30

Men ko renana rejjab baj wal̦o̦k wõt kõn an armej ro kõm̦m̦ani. Un eo el̦ap unin an armej ro eñtaan ej kõnke Setan Tepil̦ eo ear jab jutak im pãdwõt “ilo m̦ool” eo. Ilo jinoin, Setan ekar juon enjel̦ an Anij. (Jon 8:44) Ak tokãlik, ear tõl armej ro ilo jikin kallib in Iden bwe ren jum̦ae Anij. Eñin unin an aolep armej ro jab weeppãn im rej rijjerawiwi. (Jenesis 3:1-5) Jijej Kũraij ear ba bwe Setan ej “eo enana” im “irooj in lal̦ in.” (Matu 6:13; Jon 14:30) Enañin aolep armej ro rej l̦oor Setan ilo aer kõm̦m̦ane men ko renana im kõjekdo̦o̦n kien ko an Jeova. (1 Jon 2:15, 16) Baibõl̦ ej ba: “Aolep lal̦ in ej pãd ium̦win pein Rinana eo.” (1 Jon 5:19, UBS) Ebar wõr enjel̦ ro jet me rar oktak im kobal̦o̦k ippãn Setan. Baibõl̦ ej kwal̦o̦k bwe Setan im enjel̦ ak jetõb rein renana rej “m̦on̦i aolepen lal̦” im kõm̦m̦an bwe lal̦ in en jerata. (Revelesõn 12:9, 12) Kõn men in, jemaroñ n̦aruon Setan Tepil̦ eo kõn men ko renana me rej wal̦o̦k im kõn an armej ro eñtaan.

Elukkuun alikkar bwe Anij ejjab kõm̦m̦an bwe armej ro ren eñtaan im iioon jorrããn ko. Em̦õj an kallim̦uri kõj bwe enaaj jol̦o̦k aolep men ko renana im rej kaeñtaan kõj. Jenaaj lale men in ilo katak eo tok juon.

^ Ãt in Jeova ej etan Anij im epãd ilo Baibõl̦.

^ Ñan lale etke Anij ear kõtl̦o̦k bwe men ko renana ren wõnm̦aanl̦o̦k wõt, lale katak 11 ilo bok eo Katak ko Rem̦ool jãn Baibõl̦ Eo me Ri Kõnnaan ro an Jeova rar kõm̦m̦ane.

^ Ñan kal̦apl̦o̦k am̦ jel̦ã kõn ia eo katak in kõn Karma ear ejaak jãne, lale katak eo etan “Kwõj Aikuj Ke Tõmak ilo Reincarnation?” ilo Imoniaroñroñ an Nobõm̦ba 1, 1997. Ri Kõnnaan ro an Jeova rar kõm̦m̦ane bok in.

^ Baibõl̦ ej kwal̦o̦k kõn ta eo ej wal̦o̦k ñe juon armej emej kab kõjatdikdik eo an ro remej. Lale ta eo Baibõl̦ ej ba kõn men kein ilo katak 6 im 7 ilo bok eo etan Katak ko Rem̦ool jãn Baibõl̦ Eo.