Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

“Einwõt i Lõñ, Bareinwõt Ion Lõl”

“Einwõt i Lõñ, Bareinwõt Ion Lõl”

“Einwõt i Lõñ, Bareinwõt Ion Lõl”

“Tõmak eo an Catholic ej kalikar Emen Men Ko Eliktata: Mij, Ekajet, Jikin Kijeek, Lañ.​”—Catholicism, George Brantl ear jeje.

LALE bwe ikijen kejatdikdik kein emen an armij, ear jab koba lal. Jejjab aikwij bwilõñ kin men in kinke ekkar ñan katak eo an kabuñ in Catholic, im elõñ kabuñ ko jet, rej tõmak bwe juõn ran lal in enaj jako. Juõn dictionary etan Dictionnaire de Théologie Catholique ej kalikar men in iumin katak eo “Jemlokin Lal”: “Kabuñ in Catholic ej tõmak im katakin bwe lal in, eo Anij ear kõmanmane im ej bed kiõ ejamin bedwõt ñan indio.” Juõn ian katak ko an Catholic ej bareinwõt errã ibben lemnak in: “Lal in ad . . . enaj jako.” Ak elañe enaj jako, ta kin kallimur ko ilo Bible eo kin juõn paradise ion lal?

Bible eo ej kwalok ilo alikar kin juõn paradise enaj itok ion lal. Ñan wanjoñok, ri kanan eo Isaiah ear kamelele kin lal in im ro renaj jokwe ion einwõt in: “Im re naj kalek moko, im jokwe ilo ir; im re naj kallip bwil in grep, im mõña jen leen. Re jamin kalek, im bar juõn ej jokwe ie; im re jamin kallip, im bar juõn ej mõña: bwe einwõt ran ko an juõn wijki, ej ran ko an ro droõ, im ro I ar kãlet ir, naj etto air mõnõnõ kake jerbal an peir.” (Aiseia 65:21, 22) Ri Jew ro, me Anij ear kwalok kallimur kein ñan ir, rar tõmak bwe eneo eneir—emol, aolepen lal—juõn ran enaj kar oktak im juõn paradise im armij ro renaj bõk tokjen ñan indio.

Sam 37 ear kamol kin kejatdikdik in. “A ro etã burueir re naj jolit ene eo, im re naj kalõñliñ ir mõke kin ainemõn elõñlok.” (Sam Ko 37:11) Eon in ear jab konono kin juõn ien me ailiñ in Israel enaj jeblak im bed ilo Enen Kallimur eo iumin jejjo wõt yiõ inem jako. Ejja sam in wõt ear kwalok ilo tibdikin: “Ro remõn re naj jolit ene eo, im jokwe iloan ñõn in drio.” (Sam Ko 37:29) * Lale sam in ej ba bwe mour indio ion lal ej ãjinkij eo ñan “ro etã burueir.” Juõn kamelele kin eon in ilo Bible eo ej ba bwe nan eo “etã burueir” ekoba bareinwõt “ro rejerata, rej eñtan ak bõk matõrtõr ilo etan [Jehovah], im ro ettã burueir kinke rej kõttãik ir ñan Anij.”

Ion Lal ke ak i Lañ?

Ilo Katak eo an ebuñbuñ ion Tol eo, Jesus ear kwalok kallimur eo me ej kakememej kij kin eon ko emwij ad loi ilo paragraph ko ilõñ: “Emõnõnõ ro etã burueir; bwe re naj jolit lõl.” (Matu 5:5) Bar juõn alen, lal in enaj juõn ãjinkij indio ñan ro rej tiljek. Bõtab, Jesus ear kalikar ñan ri jilek ro an bwe enaj keboje juõn jikiir ilo“imõn [Jemen]” im bwe renaj bed ibben ilo lañ. (Jon 14:1,  2; Luk 12:32; 1 Piter 1:3, 4) Ekijkan ad maroñ melele kin kallimur ko kin jerammõn ko an lal? Rej jerbal ke ñan ran kein, im rej jerbal ñan wõn ro?

Elõñ ri meletlet ro kin Bible rej ba bwe “lal eo” me Jesus ear konono kake ilo Katak eo an ion Tol eo im bareinwõt ilo Sam 37 ej men in kõkkar wõt. Ilo nan ko an ilo book eo Bible de Glaire, F. Vigouroux ear kile ilo eon kein “juõn men ej kakõllan lañ im Imõn Jar eo.” Ñan M. Lagrange, juõn Ri France ekabel kin etale Bible eo, ej ba bwe jerammõn in “ejjab juõn kallimur bwe ro ettã burueir renaj jolet lal eo rej jokwe ion, jab iumin jukjuk im bed in kiõ ak iumin juõn kien ewãppen, jen men in, ej jikin eo me ro ettã burueir renaj jolete, jekdon ia eo ej bed ie, ej ailiñ in lañ.” Bar juõn ri etale Bible eo ej ba bwe “men ko an lal ej konono kaki rej kõkkar wõt kin men ko ilañ.” Im bar ro jet, rej ba bwe “enen kallimur eo, Caanan, ej juõn men in kõkkar ilo jitõb im ej pijaik kabijuknen eo ilañ, ailiñ eo an Anij, men in jolet eo ro ettã burueir renaj bõke. Eñin melelen Sam 37 im bareinwõt eon ko jet”. Ak jej aikwij mõkaj ke in ba bwe kallimur ko an Anij ejjab koba lal in jej jokwe ion?

Juõn Karõk Indio kin Lal in

Ilo jinoin, lal in ear ekkejellok wõt ibben karõk eo an Anij kin armij ro. “Lõñ ko, lõñ ko re an Jeova, a lõl E ar letok ñõn ro nejin armij.” (Sam Ko 115:16) Karõk eo an Anij ilo jinoin kin armij ear ekkeijaklok wõt ibben lal, jab ñan lañ. Jehovah ear kakien armij ro ruo moktata ñan air kalaplok jikin kallip eo ilo Eden bwe en jededlok ibelakin lal. (Jenesis 1:28) Karõk in en kar bed ñan indio. Jehovah ear kallimur ilo Nan eo an bwe lal in enaj bed ñan indio: “Juõn ebeben ej ilok, im bar juõn ebeben ej itok; a lõl ej berwõt ñõn in drio.”—Ekklisiastis 1:4; 1 Kronikel 16:30; Aiseia 45:18.

Kallimur ko an Anij renaj jejjet kitieir, kinke E Eo Eutiejtata, im ej kallimur bwe enaj kõmman eindein. Ilo an kajerbal ittirolol eo kin den einwõt juõn wanjoñok, Bible eo ej kamelele bwe kallimur ko an Anij renaj jejjet kitieir: “Bwe einwõt wut ej wõnlõltok im sno jen lõñ, im jab jeblak ñõn e, a ej kaimlolo brij, im kõmõn bwe en jebar im elle, . . . e naj ein drein nan eo [nan in Anij] ej waloklok jen loñiõ: e jamin jeblaktok ñõn iba im ejelok tokjen, a e naj kõmõn men eo I kõnan, im e naj jerammõn ilo men eo Ij jilkinlok e kake.” (Aiseia 55:10, 11) Anij ej lelok kallimur ko ñan armij ro. Jemaroñ naj aikwij kõttar iumin jejjo yiõ ak ebeben ko mokta jen an kajejjet kitieir, ak ejamin likjap in kõmmani. Rej ‘jeblak’ ñan e elikin an kõtõbrak men ko ear kanan kaki.

Jehovah ear lukkun “kõnan” kõmanman lal in ñan armij. Ilo jemlokin ran in kõmanman eo kein kajiljino, ear ba bwe men otemjej ear kõmanmani rar “kanuij emõn.” (Jenesis 1:31) Karõk eo an Anij ñan ukõt lal in bwe en juõn paradise ejañin jejjete. Mekarta, kallimur ko an Anij ‘ejamin jeblak ñan e im ejelok tokjen.’ Aolep kallimur ko kin mour eo ewãppen ion lal, ijo me armij ro renaj mour ie ñan indio ilo ainemõn im jokane, renaj jejjet kitieir.—Sam Ko 135:6; Aiseia 46:10.

Karõk eo an Anij Ejamin Likjap

Jerawiwi eo an jemed im jined moktata, Adam im Eve, ear kabañ jidik karõk eo moktata an Anij ñan kõmman bwe lal in en juõn paradise. Elikin air jerawiwi, kar kadioj ir jen jikin kallip eo. Inem rar luji jerammõn eo ñan kajejjet kitien karõk eo an Anij ñan keotak armij ro rewãppen bwe ren mour ilo juõn paradise ion lal. Ak, Anij ear karõk men ko ñan kõtõbrak karõk eo an. Ewi wãwen?—Jenesis 3:17-19, 23.

Wãwen eo ilo Eden ear einlok wõt ñe juõn armij ej kalek juõn em ilo juõn weto ekanuij emõn. Ilo ien eo ej kab jino ejaake bedbed eo an mweo, bar juõn armij ej itok im rupe bedbed eo. Jen an ellok jen jerbal eo an, leo ej bõk buñten nee eo ñan kamwijlok jerbal in kalek mweo imõn. Meñe enaj laplok wõnãn ñan an kõmmane men in, ejelok bere bwe ear juõn men in meletlet ñan kõtõbrak jerbal eo kar jinoe.

Bareinwõt, Anij ear kõmman karõk ko ñan kajejjet kitien karõk eo an. Ejjabto elikin an ro jemed im jined moktata jerawiwi, ear kwalok juõn kejatdikdik ñan ro nejiir—juõn “ine” enaj kajimwe jorrãn eo rar kõmmane. Ñan kajejjet kitien kanan in, mõttan eo elap in ine in kar Nejin Anij, Jesus, eo ear itok ñan lal im lelok mour eo an einwõt juõn men in katok ñan wiaik armij. (Dri Galetia 3:16; Matu 20:28) Elikin an jerkakbiji ñan lañ, Jesus enaj erom King ñan Ailiñ eo. Elaptata, e eo ej armij eo ettã buruen me enaj jolet lal ibben ro mõttan re tiljek ro emwij kãlet ir bwe ren iroij ibben ilo Ailiñ in. (Sam Ko 2:6-9) Tokelik, kien in enaj iroij ion aolep makitkit ko an lal ñan kajejjet kitien karõk eo moktata an Anij im ukõt lal in bwe en juõn paradise. Elõñ million armij ro ettã burueir renaj “jolit ene” eo ilo wãwen eo rej bõk tokjen jen wãwen an Jesus Christ im iroij ro mõttan iroij ilo Ailiñ in.—Jenesis 3:15; Daniel 2:44; Jerbal 2:32, 33; Reveles̃õn 20:5, 6.

“Einwõt i Lõñ, Bareinwõt Ion Lõl”

Lomor in me ewõr ruo kejatdikdik ko ie, ilañ im ion lal, ear ber ilo vision eo ri jilek John ear loe. Ion throne ko ilañ ear lo king ro me kar kãlet ir jen ibwiljin ri kalor ro retiljek an Christ. Bible eo ej ba ilo alikar ikijen rein mõttan Christ bwe “rej kiñ ion lõl.” (Reveles̃õn 5:9, 10) Lale kin wãwen ko ruo ñan kõtõbrak karõk eo an Anij—juõn lal emwij kõkãle iumin tel eo an Ailiñ eo ilañ me Jesus Christ im iroij ro mõttan rej iroij ion. Aolep karõk kein ilañ rej kõmmani ñan kajeblaktok Paradise eo ion lal ekkar ñan karõk eo jinoin an Anij.

Ilo jar eo an, Jesus ear kir ri kalor ro an ñan air jar bwe ren kõmanman ankil an Anij “einwõt i lõñ, bareinwõt ion lõl.” (Matu 6:9, 10) Emaroñ ke kar ba nan kein elañe lal in enaj kar jako ak juõn nan in kõkkar kin lañ? Bareinwõt, emaroñ ke kar jimwe an ba nan kein elañe aolep ro rewãnik renaj etal ñan lañ? Ankil an Anij kin lal in elukkun alikar ilo Jeje ko ilo Bible, jen bwebwenato eo kin jerbal in kõmanman eo ñan vision ko ilo book in Reveles̃õn. Lal in enaj erom men eo Anij ear karõk kake—juõn paradise. Eñin men eo Anij ekõnan kõtõbrake. Ro retiljek ion lal rej jar bwe karõk in en jejjet kitien.

Mour indio ion lal ej men eo Ri Kõmanman eo, Anij eo ‘ejjab oktak,’ ear karõke jen jinoin. (Malachi 3:6; Jon 17:3; Jemes 1:17) Iumin elõñlok jen jibuki yiõ ko, magazine in, Imõniaroñroñ eo, ear kamelele kin kejatdikdik kein ruo ñan kajejjet kitien karõk eo an Anij. Men in ej kamaroñ kij bwe jen melele kin kallimur ko ñan kõkãle lal in ekkar ñan Jeje ko ilo Bible. Kimij rejañ yuk ñan am kalaplok am etale kin karõk in, ilo am bwebwenato ibben Ri Kennan ro an Jehovah ak ilo am jejelok ñan ro rej jeje in.

[Kamelele eo itulal]

^ Meñe elõñ ukok in Bible ko rej ukõt nan in Hebrew eo ’eʹrets ñan “ene” im jab “lal,” ejelok unin ad aikwij ba bwe ’eʹrets ilo Sam 37:11, 29 ej jerbal wõt ñan ene eo Anij ear lelok ñan ailiñ in Israel. Book eo etan Old Testament Word Studies (Katak ko kin Nan ko ilo Kallimur eo Mokta) me William Wilson ear je, ej kameleleik kin nan eo ’eʹrets einwõt “aolepen lal, ekoba jikin ko ewõr armij ro ie im ko ejelok ijo; im ñe ej koba ibben juõn nan ej kwalok an wõr joñan inem emaroñ jerbal ñan juõn mõttan lal in, ak ene ak ailiñ.” Inem melele eo moktata im elaptata ñan nan in Hebrew in ej eñin bwe ej jerbal ñan lal in ad ak jikin jokwe eo ad.—Lale The Watchtower (Im̃oniarõnrõn), January 1, 1986, page 31.

[Pija eo ilo peij 4]

Bible eo ej kwalok ilo alikar kin ien eo Paradise eo ion lal enaj jejjet kitien

[Pija eo ilo peij 7]

Jar eo an Jesus emaroñ ke kar jimwe elañe lal in enaj kar jako?