Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

KATAK KO KÕN TAITÕL̦IN BOK IN | ETKE JIJEJ EAR EÑTAAN IM MEJ?

M̦ool Ke bwe Ear Eñtaan im Mej?

M̦ool Ke bwe Ear Eñtaan im Mej?

Ilo iiõ eo 33, rar liaakel̦o̦k RiNazeret eo Jijej ñan mej. Rar riab im ba bwe ear jum̦ae kien eo im rar m̦ane. Tokãlik, rar totoiki ilo juon al̦al̦ in eñtaan. Ear lukkuun kaeñtaanan wãween an kar mej. Bõtab Anij ear kõjerkakpejeiki Jijej, im 40 raan tokãlik, ear wanlõñl̦o̦k ñan lañ.

Bwebwenato in ekabwilõñlõñ ej itok jãn bokin Gospel ko emãn me rej pãd ilo Jeje ko ilo Kajin Grik ak ãt eo juon elõñ rejel̦ã kake ej Kallim̦ur Ekããl. Men kein me bokin Gospel kein rej kwal̦o̦k kaki kõn Jijej rar ke lukkuun wal̦o̦k? Kajjitõk in elukkuun aorõk. Etke? Kõnke el̦aññe rar jab lukkuun wal̦o̦k, innem enaaj kar ejjel̦o̦k tokjãn katak ko Kũrjin ro rej tõmaki, im kõjatdikdik eo aer ñan mour ilo Pedetaij enaaj kar juon ettõn̦ak bajjek. (1 Korint 15:14, UBS) Bõtab, el̦aññe men kein rar lukkuun wal̦o̦k, innem mel̦el̦ein bwe ewõr juon ilju im jekl̦aj em̦m̦an ñan armej ro. Juon ilju im jekl̦aj me kwe bareinwõt kwõmaroñ bõke. Innem kajjitõk eo in, bwebwenato ko ilo bokin Gospel ko rej ke m̦oolin bwebwenato?

TA KO KEIN KAM̦OOL KO REJ KWAL̦O̦K?

Jeje ko ilo bokin Gospel ko relukkuun jim̦we im rej tipdiki tok mel̦el̦e ko. Relukkuun oktak jãn ino̦ñ ko an armej ro. Ñan waanjoñak, ilo bok kein rej kwal̦o̦k kõn elõñ etan jikin ko ilo lal̦ in. Rainin jemaroñ jam̦bol̦o̦k ñan elõñ iaan jikin kein. Bareinwõt, bok kein rej kwal̦o̦k etan armej ro me rar mour. Etan armej rein rar bar wal̦o̦k ilo jeje ko an ro rar je bwebwenatoun armej ro ilo iien ko etto.​—Luk 3:1, 2, 23, UBS.

Rijeje ro me rar kwal̦o̦k kõn bwebwenatoun armej ro ilo iien ko etto, rar bar je im kwal̦o̦k kõn Jijej. Rein rar mour ilo tõre ko an rijjilõk ro im tõre ko ãlikin rijjilõk ro. * (Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.) Mel̦el̦e ko ilo bokin Gospel ko kõn wãween an kar Jijej mej rejjab idaaptõk ippãn wãween ko jem̦aan me RiRom ro rar kõjerbali ñan m̦an ro kar liaakel̦o̦k er ñan mej. Bareinwõt, bwebwenato ko ilo bok kein relukkuun m̦ool im rejjab n̦ooje jabdewõt mel̦el̦e. Ñan waanjoñak, rejjab n̦ooje likjab im bõd ko an jet iaan rũkal̦oor ro an Jijej. (Matu 26:56; Luk 22:24-26; Jon 18:10, 11) Aolep kein kam̦ool kein rej lukkuun kaalikkar bwe ear lukkuun jim̦we im m̦ool men ko rijeje ro rar jei kõn Jijej ilo bokin Gospel ko.

TA KÕN IIEN EO JIJEJ EAR JERKAKPEJE?

Meñe elõñ rej tõmak bwe Jijej ear lukkuun mour im tokãlik mej, ak jet remaroñ jab tõmak bwe ear jerkakpeje. Rijjilõk ro an Jijej bareinwõt rar jab tõmak ilo jinoin ke rar roñ bwe Jijej ear jerkakpeje. (Luk 24:11, UBS) Bõtab, rar aolep jino tõmak bwe Jijej ear jerkakpeje ke er im rũkal̦oor ro jet rar loe Jijej ilo iien ko reoktak jãn doon. Ilo m̦ool, ilo juon iaan iien kein, elõñl̦o̦k jãn 500 rũkal̦oor ro rar loe.​—1 Korint 15:6, UBS.

Rũkal̦oor ro rar peran ilo aer kwal̦o̦k ñan aolep kõn jerkakpeje eo an Jijej meñe renaaj kar kalbuuji er im m̦ane er kõn aer kwal̦o̦k kake. Joñan, rar peran im kwal̦o̦k kõn men in ñan ejja armej ro me rar liaakel̦o̦k Jijej ñan mej. (Jerbal 4:1-3, 10, 19, 20, UBS; 5:27-32, UBS) Elukkuun kar lõñ rũkal̦oor ro rar peran ilo aer kwal̦o̦k kõn jerkakpeje eo an Jijej. Ñe rũkal̦oor rein rar jab jel̦ã el̦aññe Jijej ear lukkuun jerkakpeje, ren kar ke peran im kwal̦o̦k kõn jerkakpeje eo an? Ilo m̦ool, kõnke Jijej ear lukkuun jerkakpeje, eñin men eo me ear lukkuun kõm̦m̦an bwe katak ko an Kũrjin ro ren ajeeded ipel̦aakin lal̦ in ilo tõre ko im ilo bar raan kein ad.

Elukkuun jim̦we im m̦ool wãween aer kar jei bwebwenato ko ilo bokin Gospel ko me rej kwal̦o̦k kõn mej eo an Jijej im jerkakpeje eo an. Ilo am̦ lukkuun riiti im etale bwebwenato kein, men in enaaj kõm̦akũt eok ñan tõmak bwe aolep men ko ilo bwebwenato kein rar lukkuun wal̦o̦k. Bareinwõt, enaaj l̦apl̦o̦k wõt am̦ tõmak ñe kwõnaaj mel̦el̦e kõn unin an men kein kar wal̦o̦k. Katak in tok juon enaaj kõmel̦el̦e kõn men in.

^ Tacitus, eo ear l̦otak ilo juon iaan iiõ ko repaake iiõ eo 55, ear je im ba bwe “ilo tõre eo Taibiriõs ear irooj, Kũraij, eo im [Kũrjin ro] rar bõk etaer jãne, ear bõk juon kaje ekaeñtaanan ium̦win maroñ eo an juon ruutiej etan Pontiõs Pilatus.” Etan Jijej ear bar wal̦o̦k ilo jeje ko an Suetonius (ear mour ilo tõre ko an rijjilõk ro); Josephus, eo ear je bwebwenatoun RiJu ro (ear mour ilo tõre ko an rijjilõk ro); im Pliny, kom̦ja eo an jikin eo etan Bitinia (ear mour ilo tõre ko ãlikin rijjilõk ro).