Gue na tënë ti yâ ni

Eskê a yeke futi ande sese?

Eskê a yeke futi ande sese?

Kiringo tënë ti Bible

 Ên-ën, a yeke futi ande sese so e yeke na ndö ni so ape; a yeke gbi nga ni wala a yeke leke mbeni na place ni ape. Bible afa so Nzapa aleke sese ti tene azo aduti na ndö ni teti lakue lakue.

  •   “Sese ayeke ga ande ye ti azo ti mbilimbili, na ala yeke ngbâ na ndö ni lakue lakue.”​—Psaume 37:29.

  •   “[Nzapa a]sara si sese aluti nzoni na ndö ti fondation ni; a yeke bougé na place ni lâ oko pëpe.”—Psaume 104:5.

  •   “Sese ayeke ngbâ kpu na kpu.”​—Zo-ti-fa-tene 1:4.

  •   “Lo la lo leke sese, lo la lo sara ni nga lo sara ni si a luti nzoni. Lo leke ni ti tene angbâ gï senge pëpe, me lo leke ni ti tene azo aduti dä.”​—Ésaïe 45:18.

Eskê azo ayeke buba ande sese kue kue kue?

 Nzapa ayeke zia ande pëpe si azo abuba sese kue na lege ti aye tongana pollution, bira wala mbeni ye nde. Lo yeke “futi azo so ayeke futi sese.” (Apocalypse 11:18). Lo yeke sara ande ni tongana nyen?

 Nzapa ayeke zi ande gouvernement ti azo, so alingbi pëpe ti bata sese so, na lo yeke zia ande Royaume ti lo so ayeke na yayu na place ni (Daniel 2:44; Matthieu 6:9, 10). Gbia ti Royaume ni so ayeke duti ande Jésus Christ, molenge ti lo (Ésaïe 9:6, 7). Na ngoi so Jésus ayeke lani na sese, na lege ti miracle lo fa so lo yeke na ngangu na ndö ti aye tongana ngu nga na pupu (Marc 4:35-41). So Jésus la ayeke Gbia ti Royaume ti Nzapa, lo yeke duti ande na ngangu na ndö ti sese kue nga na ndö ti aye tongana ngu nga na pupu. Lo yeke kiri ti sara si aye aduti nzoni na ndö ti sese, tongana ti so ayeke lani na yâ ti yaka ti Éden.​—Matthieu 19:28; Luc 23:43.

Eskê Bible atene so mbeni lâ a yeke gbi ande sese na wâ?

 Ên-ën, Bible atene tongaso ape. Azo atene tongaso ndali ti so ala mä yâ ti 2 Pierre 3:7 nzoni ape. Versê ni atene: “A bata ayayu na sese ti fadeso ti ku na wâ, na a bata ni ti ku lango ti ngbanga nga ti futingo azo so akpe Nzapa pëpe.” Bâ ambeni kota ye use so apeut ti aidé e ti mä yâ ti versê ni so nzoni:

  1.   Na ambeni ngoi, Bible asara kua na atene “ayayu,” “sese” nga na “wâ” ti sara tënë ti ambeni ye nde. Na tapande, Genèse 11:1 atene: “Sese kue ayeke tene yanga ti kodro oko nga na a-oko lê ti tënë.” Na yâ ti versê ni so, “sese” aye ti sara tënë ti azo.

  2.   Atënë so angoro versê ti 2 Pierre 3:7 amû lege ti hinga nda ti tënë ayayu, sese nga na wâ so a sara tënë ni ge so. Versê 5 nga na 6 ahaka aye ni so na Kota ngu so apika lani na ngoi ti Noé. Na ngoi ni, a futi dunia ni, me sese so e yeke na ndö ni so angbâ. Kota ngu ni afuti azo ti sioni, so ti tene “sese” ni (Genèse 6:11). A futi nga lani aye so ayeke tongana “ayayu”, so ti tene azo so ayeke komande lani azo na ndö ti sese ni. Tongaso, a yeke asioni zo la a futi ala lani, me a yeke sese so e yeke na ndö ni so ape. Noé na sewa ti lo asö kuâ na ngoi so a futi lani dunia ni nga ala vivre na ndö ti sese na peko ti Kota ngu so apika lani so.​—Genèse 8:15-18.

 Legeoko tongana ti Kota ngu so apika lani so, futingo wala “wâ,” so a sara tënë ni na 2 Pierre 3:7 ayeke sara ande si asioni zo ti dunia so ayeke duti dä encore ape, me a yeke futi pëpe sese so e yeke na ndö ni so. Nzapa amû zendo ti “afini yayu na fini sese so mbilimbili ayeke duti ande na yâ ni.” (2 Pierre 3:13). “Afini yayu” wala fini gouvernement, so ti tene Royaume ti Nzapa la ayeke komande ande “fini sese” wala azo so ayeke sara ye so bê ti Nzapa aye. Na gbe ti Royaume ni so ande, sese ayeke ga mbeni paradis so siriri ayeke duti na yâ ni.​—Apocalypse 21:1-4.