Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

SARA YE NA MABE TONGANA TI ALA | SARA

Nzapa airi lo “Mokonzi-wali”

Nzapa airi lo “Mokonzi-wali”

SARA angbâ ti sara kua, na lo yô lê ti lo na nduzu, lo bâ ndo ayo kâ. So lo fa ye pendere na awakua ti lo, a sara si ala yeke na ngia nga ala yeke na akua mingi ti sara. Sara nga kue ayeke sara akua ti lo. Tara ti bâ lo na ngoi so lo yeke pensé nga lo yeke pete yâ ti maboko ti lo so ason lo. Âmanke lo mû fade ngoi mingi ti fun mbeni dû so ayeke na terê ti tente so ayeke ndo ti lango ti ala. A sara tente ni na poro ti terê ti taba, na a woko ndali ti lâ nga na ngu-nzapa. Ye ni so arappelé na Sara so a ninga mingi awe la ala yeke sara kodro gï na nduzu nduzu so. Fadeso lâ aye ti linda. Na ndapre fade, lo bâ Abraham * na hongo ni, na fadeso lo ngbâ ti bâ ndo na oko lege ni ti ku kiringo ti lo. Lo bâ na li ti hoto kâ mbeni forme ti zo so akpa ti koli ti lo, lo ngbâ lo he ngia.

A sara ngu bale-oko awe la Abraham amû kota sewa ti lo, lo na ala afâ Ngu ti Euphrate ti gue na Canaan so. Sara ayeda na bê ti lo kue ti aidé koli ti lo na yâ ti kota voyage so ala sara ti gue na mbeni ndo so ala hinga ni ape. Lo hinga so Abraham ayeke na mbeni kota kua na yâ ti ye so Jéhovah aleke ti sara, so a yeke ti dü mbeni hale nga na mbeni mara. Ka kua ti Sara na yâ ni ayeke so wa? Lo yeke mbeni wali so ayeke wali ti dungo ape, nga fadeso lo yeke na ngu 75. Âmanke lo yeke hunda lani terê ti lo, lo tene: ‘Zendo ti Jéhovah ni alingbi ti ga tâ tënë tongana nyen, tongana mbi la mbi ngbâ wali ti Abraham?’ A yeke na lege ni tongana lo gi bê ti lo tongaso wala même tongana lo kanga bê gbä.

Na ambeni ngoi a lingbi ti si so e hunda terê ti e wala azendo ti Nzapa ayeke ga ande tâ tënë lawa? A yeke ka ngangu ti kanga bê ti ku mbeni ye so agbu bê ti e. Nyen la e lingbi ti manda na lege ti kpengba mabe ti wali so?

“JÉHOVAH AKANGA YÂ TI MBI”

Sewa ni akiri na Égypte ade ti ninga ape (Genèse 13:1-4). Ala sara camp na mbeni ndo so ayeke na nduzu so ayeke na mbage ti est ti Béthel, so azo ti Canaan airi ni Luz. Ndo ni so ayeke na nduzu so amû lege na Sara ti bâ konongo ti Sese ti Zendo ni. Akete kodro ti azo ti Canaan ayeke na ndo ni, nga alege ayeke dä, so azo so ayeke voyagé ayeke hon dä ti gue na ando so ayo mingi. Na yâ ti ando ni so kue, mbeni ndo ti kpa kodro so Sara akono dä ayeke dä ape. Lo kono na Ur, mbeni gbata ti Mésopotamie so fadeso ayo na lo akilomètre 1 900. Lo hon lo zia gbâ ti asewa ti lo kâ, lo zia mbeni pendere kodro so mosoro ayeke dä mingi, ando ti kango ye, nga na pendere da ti lo so li ni nga na amur ni akpengba nzoni, peut-être même nzoni ngu ayeke nga dä. Tongana e imaginé Sara na sarango vundu tongana lo yeke bâ ndo na mbage ti est, nga so lo yeke pensé na pendere ndo so lo kono lani dä, andâ ade e hinga wali so nzoni ape.

Bâ tënë so yingo ti Nzapa apusu bazengele Paul ti sû na mbeti angu 2 000 na pekoni. Lo tene tënë so na ndö ti mabe so Sara na Abraham ayeke na ni, lo tene: “Tongana ala ngbâ fade ti zia bê ti ala na ngbene ndo so ala zia ni si ala hon so, ka ala yeke wara lege ti kiri kâ.” (aHébreu 11:8, 11, 15). Sara na Abraham apensé pëpe na gigi ti ala ti ândö. Tongana ala pensé fade na ni, andâ ala mû lege ala kiri na kodro ti ala awe. Tongana ala kiri na Ur, ka ala perdre pendere pasa so Jéhovah amû na ala lani so. Nga azo ayeke girisa fade na ndö ti ala ahon ti tene ala duti mbeni tapande ti mabe so alingbi ti ndu bê ti gbâ ti azo.

Ahon ti pensé na gigi ti lo ti ândö, Sara abâ ye so ayeke ku lo na devant. Tongaso, lo ngbâ lakue ti aidé koli ti lo na yâ ti tambela ni so, lo yeke aidé na yongo atente, na bango lege ti anyama na ngoi so ala yeke hon nga na ngoi so ala kiri asara mbeni fini camp. Sara akanga bê na yâ ti akpale nga na achangement so ala doit ti sara. Jéhovah akiri amû zendo na Abraham, me ade lo sara tënë ti Sara na yâ ni ape!​—Genèse 13:14-17; 15:5-7.

Na nda ni, Sara abâ so ngoi alingbi awe ti tene lo sara tënë ti mbeni ye so lo leke na bê ti lo ti sara. Tara ti bâ lê ti lo so vundu ayeke dä na ngoi so lo tene na Abraham, lo tene: “Pardon, bâ Jéhovah akanga yâ ti mbi si mbi dü pëpe.” Na pekoni lo hunda na koli ti lo ti dü na Agar, so ayeke mbeni zo ti kua ti lo. Imaginé vundu so asara Sara na ngoi so lo hunda ye ni so na koli ti lo. Laso, ye so lo hunda so akpa mbeni ye so ayeke bizarre, me ândö a yeke si ka mingi ti tene mbeni koli amû mbeni use wali wala mbeni ndeko, tongaso si wali ni adü na lo mbeni héritier. * Wala Sara apensé so na sarango tongaso la si ye so bê ti Nzapa aye ayeke ga tâ tënë, so ti tene ti sara si mbeni mara abâ gigi na lege ti Abraham? Atâa raison ni ayeke so wa, Sara aye lani ti sara mbeni ngangu sacrifice. Abraham atene ti lo nyen na ndö ni? Bible atene so lo mä Sara.​—Genèse 16:1-3.

Eskê mbaï ni afa so Jéhovah la apusu Sara ti hunda na Abraham ti sara tongaso? Ên-ën. Me ye so Sara ahunda so afa so lo bâ ti lo ye ni na bango ndo ti e azo. Lo pensé lani lo tene Jéhovah la asara si lo wara akpale ni so, nga lo pensé so mbeni ye nde ti sara ayeke dä ape. Desizion so Sara amû so alingbi ti ga na lo vundu nga na akpale. Me ye so lo hunda so afa so lo pensé gï na lo wani ape. Na yâ ti mbeni dunia so mingi ni azo ayeke pensé gï na ala wani kozo so, eskê so Sara apensé gï na lo wani ape so, a yeke pendere ye la ape? Tongana e fa so e ye ti zia aye so bê ti Nzapa aye na kozo ndo, kozoni na ti e, e yeke sara ande ye na mabe tongana ti Sara.

“MO HE NGIA”

A ninga nga na pekoni ape, Agar amû ngo. Peut-être lo pensé so ngo ti lo ni asara si lo ga kota mingi ahon Sara, ni la lo komanse ti ke wa ti lo ni. Vundu adoit ti sara Sara so ayeke wali ti dungo ape so! Abraham azia lege ti tene Sara azia kamene na lê ti Agar na mbeni lege so a fa ni ape. Nzapa akanga lege na ni ape. Agar adü mbeni molenge-koli so iri ti lo ayeke Ismaël, na pekoni angu ahon angu ahon (Genèse 16:4-9, 16). Mbaï ni afa na pekoni so Jéhovah asara mbeni tënë, na ngoi ni so Sara ayeke na ngu 89 na koli ti lo ayeke na ngu 99. So pendere tënë la ala mä!

Jéhovah akiri encore atene na kamarade ti lo Abraham so ni yeke sara ande si ahale ti lo aga gbani. Nzapa achangé nga iri ti lo. Juska ge, azo ahinga lo na iri ti Abram. Me Jéhovah achangé ni aga Abraham, so ndani aye ti tene “Babâ ti gbâ ti azo.” Na ge fadeso la si, ti kozo ni, Jéhovah afa place ti Sara na yâ ti ye so Lo leke ti sara. Jéhovah amû iri ti lo ti Saraï, so aye peut-être ti tene “Ye so aga na papa”, lo changé ni aga Sara, iri so e hinga ni na lo mingi laso. Nda ti iri Sara aye ti tene nyen? Aye ti tene “Mokonzi-wali”! Jéhovah afa ndani so lo soro iri so lo mû na wali so lo ndoye lo mingi so, lo tene: “Mbi yeke iri tënë nzoni na ndö ti lo nga mbi yeke mû molenge ti koli na mo na lege ti lo. Mbi yeke iri tënë nzoni na ndö ti lo, nga amara na agbia ti azo ti amara ayeke sigi na yâ ti lo.”​—Genèse 17:5, 15, 16.

Mbele so Jéhovah ate, so ayeke ti sara si mbeni hale aga na atufa na amara kue, ayeke ga tâ tënë na lege ti molenge so Sara ayeke dü ande! Iri so Nzapa amû na molenge ni ayeke Isaac, so aye ti tene “Ngia so zo ahe ni.” Tongana Abraham amä pan so Jéhovah ayeke sara ande si Sara adü molenge, lo kuku, “lo kpo li ti lo na sese, lo he ngia”. (Genèse 17:17). Li ti lo akpe nga terê ti lo anzere ngangu (aRomain 4:19, 20). Ka ti Sara?

Kete na pekoni, ambeni koli ota, so ayeke awande, aga na ndo ti Abraham. A yeke na mbeni ngoi so lâ asu mingi, me Abraham na Sara, so aga mbakoro alondo hio ti yamba agene so. Abraham atene na Sara: “Mû mbeni ye hio, mo haka pendere farine fani ota, mo më ni na mo sara mapa.” Ti yamba agene lani ayeke kete kua ape. Abraham azia kua ni kue na Sara ape; lo gue hio lo fâ mbeni koli bagara na lo leke ti tene kobe na samba aduti dä (Genèse 18:1-8). “Akoli” so ayeke lani a-ange ti Jéhovah! Peut-être bazengele Paul apensé lani na ye ni so na ngoi so lo sara tënë so na mbeti, lo tene: “Ala girisa pëpe tënë ti yambango agene nzoni, so ndali ni, ambeni zo ayamba lani a-ange, me ala hinga pëpe so a yeke a-ange la.” (aHébreu 13:2). Eskê mo kue mo lingbi ti mû nzoni tapande ti yambango agene so Abraham na Sara asara so?

Sara aye mingi ti yamba agene

Na ngoi so mbeni oko ti a-ange ni akiri afa na Abraham zendo ti Nzapa so ayeke ti sara si Sara adü mbeni molenge-koli, Sara ayeke na yâ ti tente kâ, lo yeke mä ala. Tënë ti dungo molenge na mara ti ngu so lo yeke na ni so, a sara si lo kanga bê gbä lo he ngia, na lo tene: “So mbi woko kue awe, nga seigneur ti mbi aga mbakoro awe so, mbi yeke wara mara ti ngia tongaso?” Ange ni aleke bango ndo ti Sara na lege ti pendere hunda so, lo tene: “Mbeni ye ti kara Jéhovah ayeke dä?” Mbeto la asara si Sara asara ye tongaso, na a yeke sioni ape. Lo ngbâ hio lo tene: ‘Mbi he ngia ape!’ Me ange ni atene: “Mo he ngia.”​—Genèse 18:9-15.

Eskê so Sara ahe ngia so aye ti fa so lo yeke na mabe ape la? Ên-ën. Bible atene: “Na lege ti mabe nga, Sara awara lege ti mû ngo, atâa so lo hon ngu ti dungo ni awe, ndali ti so lo bâ zo so amû zendo ni tongana zo so ayeke be-ta-zo.” (aHébreu 11:11). Sara ahinga Jéhovah; lo hinga so Jéhovah alingbi ti sara si azendo ti lo kue aga tâ tënë. Na yâ ti mara ti ye tongaso, zo wa la abezoin mabe ape zo wa? A yeke kota ye ti tene e gi ti hinga Nzapa nzoni, lo so lo yeke wa ti Bible. Tongana e sara ni, e yeke bâ ande so Sara ayeke na raison ti duti na mara ti mabe so lo yeke na ni lani so. Biani, Jéhovah ayeke be-ta-zo nga lo yeke sara ye alingbi na azendo ti lo kue, na ambeni ngoi lo yeke sara même ni na mbeni lege so asara si li ti e akpe wala asara e ngia!

“MÄ LO”

Jéhovah asara tufa na ndö ti Sara ndali ti so lo yeke na kpengba mabe

Tongana Sara awara ngu 90, ngoi so lo ku ni kungo depuis so asi awe. Lo dü mbeni molenge na koli ti lo so lo ye lo mingi, so ayeke fadeso na ngu ngbangbo oko! Abraham azia iri ti molenge ni Isaac, wala “Ngia so zo ahe ni,” tongana ti so Nzapa atene lani. Tara ti bâ Sara so afatigué na so ngia ayeke na yanga ti lo na ngoi so lo tene: “Nzapa amû na mbi mbeni ye so asara si mbi he ngia; azo kue so amä tënë ni ayeke he ngia legeoko na mbi.” (Genèse 21:6). Miracle so Jéhovah asara so adoit ti ngbâ na yâ ti li ti lo juska na yâ ti tanga ti gigi ti lo kue. Me, ye ni so aga nga na lo ambeni kota kua.

Na ngoi so Isaac awara ngu oku, sewa ni asara mbeni matanga ndali ti zingo lo na me. Me ye kue apassé nzoni ape. Bible atene so Sara “abâ” mbeni sarango ye so ayeke na lege ni ape. Ismaël molenge ti Agar, so ayeke na ngu 19, ayeke he lakue Isaac so angbâ kete. A yeke gï lani senge tënë ti ngia ape. Na gbe ti yingo ti Nzapa, bazengele Paul atene so ye so Ismaël ayeke sara so ayeke sarango ye ti ngangu la. Sara abâ ye ni so tongana mbeni ye so ayeke buba nzoni duti ti molenge ti lo. Sara ahinga so Isaac ayeke molenge ti lo, me na ndö ni Isaac ayeke na mbeni kota kua ti sara na yâ ti ye so Jéhovah aleke ti sara. Ni la Sara amû courage ti lo na lo sara tënë polele na Abraham. Lo hunda na lo ti tomba Agar na Ismaël.​—Genèse 21:8-10; aGalate 4:22, 23, 29.

Abraham atene nyen na ndö ni? Bible atene: “Tënë so lo tene na Abraham na ndö ti molenge ti lo Ismaël ason bê ti lo mingi.” Lo ye lani Ismaël mingi, lo peut ti kanga pëpe vundu ti lo ti babâ na ndö ti tënë so. Me Jéhovah abâ ye ni polele, tongaso lo sara mbeni ye. Bible atene: “Tongaso, Nzapa atene na Abraham: ‘Zia bê ti mo ason pëpe na tënë so Sara ayeke tene na mo na ndö ti molenge ni nga na ndö ti ngbâa ti mo ti wali. Mä lo, ndali ti so ye so a yeke iri ni ande hale ti mo ayeke sigi na lege ti Isaac.’” Jéhovah afa na Abraham so ye ayeke manke ande Agar na molenge ni ape. Abraham so ayeke be-ta-zo ayeda na ni.​—Genèse 21:11-14.

Sara ayeke lani mbeni nzoni wali ndali ti Abraham, mbeni nzoni zo ti mungo maboko na lo. Lo tene na koli ti lo pëpe gï ye so koli ni aye ti mä. Tongana lo bâ mbeni kpale, so alingbi ti ndu sewa ni nga na kekereke ti ala, lo yeke sara tënë ni polele na koli ti lo. So lo tene tënë polele aye ti tene ape so lo kpe zo ape. Ni la bazengele Pierre, so lo kue lo yeke na wali, asara tënë ti Sara lani tongana mbeni nzoni tapande ti mbeni wali so afa so lo ne koli ti lo (1 aCorinthien 9:5; 1 Pierre 3:5, 6). Ti tâ tënë ni, tongana fade Sara akanga yanga ti lo na ndö ti tënë ni so, ka lo yeke fa so lo ne Abraham ape, na ye so apeut fade ti ga na kota kpale na Abraham nga na sewa ni kue. Na ndoye, Sara atene tënë so a doit fade ti tene ni.

Awali mingi aye tapande ti Sara. Tapande ti lo afa na ala ti sara tënë polele nga na nengo zo na akoli ti ala. Na ambeni ngoi, ambeni wali alingbi ti ku ti tene Jéhovah asara mbeni ye na ala tongana ti so lo sara lani na Sara. Atâa a yeke tongaso, ala lingbi ti manda ye na lege ti kpengba mabe ti Sara, ndoye ti lo nga na kangango bê ti lo.

Jéhovah airi Sara “Mokonzi-wali,” me Sara aku ti tene asara ye na lo tongana mokonzi-wali ape

Atâa so Jéhovah wani la azia iri ti lo “Mokonzi-wali”, Sara aku lani pëpe ti tene asara ye na lo tongana mokonzi-wali. A étonné e ape so, tongana lo kui na ngoi so lo yeke na ngu 127, Abraham “atoto Sara nga lo sara vundu ti lo.” * (Genèse 23:1, 2). Wali ti lo so ayeke tongana “Mokonzi-wali”, si lo ye lo mingi so amanke lo. Kite ayeke dä ape so, Jéhovah Nzapa nga kue ayeke pensé na wali be-ta-zo so, nga so lo leke ti zingo lo na kuâ ti duti na yâ ti paradis na ndö ti sese. Mbeni pendere gigi ti kekereke so ayeke ngbâ lakue ayeke ku Sara nga na azo kue so amû tapande ti mabe ti lo.​—Jean 5:28, 29.

^ par. 3 A hinga koli so na wali ti lo na iri ti Abram na Saraï juska na ngoi so Nzapa achangé iri ti ala ni. Me ti tene li ti zo aga kirikiri ape, e yeke sara kua na iri ti ala so azo ahinga ala na ni mingi.

^ par. 10 Ândö, Jéhovah azia lege na akoli ti mû awali mingi wala ti sara ndeko, me na pekoni lo mû yanga na Jésus ti kiri na tënë ti sarango mariage gï na wali oko tongana ti so Lo zia lani gere ni na Éden.​—Genèse 2:24; Matthieu 19:3-9.

^ par. 25 Sara ayeke oko wali so Bible afa ngu ti lo na ngoi so lo kui.