Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Mbashiada mba Yehova mba a Atindi a Ve Dondon sha Kwagh u Ishiôr Yôô?

Mbashiada mba Yehova mba a Atindi a Ve Dondon sha Kwagh u Ishiôr Yôô?

Mbashiada mba Yehova na jighjigh ér, akaawan man atindi a ken Bibilo aa fatyô u wasen se u tsuan kwagh u una na a saan Aôndo iyol shi una va se a mtsera yô. (Yesaia 48:17, 18) Ka hen a vese akaawan ne man atindi shon a dugh ga, kpa se mba dondon a. Nenge er akaawan man atindi ne agen a gbe a zough sha kwagh u ishiôr yô. *

  • Ivese ka mzough u lun gbem sha won. (Mateu 19:6) Er Mbashiada mba Yehova ve nenge ishiôr ér ka gbenda u or ka nan kar ve nan vôso nom shin kwase yô, mba eren asenge sha kwagh u ishiôr ga.

  • Ishiôr ka kwagh u mba ve kom kwase shin nom tseegh. Ka kwagh u mba ve hia ve kar iaven i isharen i yaven a or ka i taver ken or je nan “kera fatyô u wan ishima her ga” la, ka shighe u isharen i yaven a or ka i hemba taver ken or cii je la.—1 Mbakorinte 7:36.

  • Mba ve lu eren kwagh u ishiôr cii, i lu mba ve lu sha ian i vôson kwase shin nom yô. Mbagenev mba ve pav ivaa ken kôti je kpa, Aôndo yô nenge ér mba a ian i hiden eren ivese ga, sha ci u atindi a na tese ér saa idya tseegh nom shin kwase nana er ve vea fatyô u paven ivaa ye.—Mateu 19:9.

  • I wa Mbakristu mba ve soo u eren ivese la tindi ér, ve vôso mba ve civir Aôndo a ve imôngo la tseegh. (1 Mbakorinte 7:39) Se Mbashiada mba Yehova se nenge ser tindi ne ngu ôron kwagh u or u nan soo atesen a ase la tsô ga, kpa ngu ôron ér i lu Orshiada u i er nan batisema, u nan ne jighjigh a atesen shon shi nan dondon a kpaa yô. (2 Mbakorinte 6:14) Aôndo wa mba ve civir un la kwagh ér, ve vôson mba ve civir Aôndo a ve imôngo la tseegh. (Genese 24:3; Malaki 2:11) Aluer se dondo tindi ne yô, a wase se kpishi, er mbatimenshaakaa mba ainge kpa ve nenge nahan. *

  • Gba u mbayev vea naan mbamaren vev icivir. (Anzaakaa 1:8; Mbakolose 3:20) Mbayev mba ve lu vea mbamaren vev hen ya yô, tindi ne tese ér gba u vea dondon kwaghwan u mbamaren vev sha kwagh u ishiôr la kpaa, er anyom a wan u nomso shin u kwase nana lu cii man nana hii kwagh u ishiôr la nahan, kua akaa a vea na nan ian ér nana eren la kpaa.

  • Mbashiada ka ve dondo kwaghwan u Ruamabera, nahan ve nenge aluer ka u vea hii kwagh u ishiôr yô, shi ve fa or u i doo u vea vôso la kpaa. Kwagh ne zua sha kwaghwan u a kaa ér “hanma or nana va tôô ikyav mbi nan iyol i nan” la. (Mbagalatia 6:5) Nahan cii kpa, mbagenev kpishi ka vea soo u hiin ishiôr yô, ve vande keren kwaghwan hen Mbashiada mba vian ken jijingi, mba vea fatyô u wasen ve sha mimi yô.—Anzaakaa 1:5.

  • Akaa agen a ior kpishi ve eren sha kwagh u ishiôr la ka asorabo a vesen je. Ikyav i tesen yô, Bibilo ta se icin ér se palegh idya. Kwagh ne ka u yaven a or u u vese nan ga la tseegh tsô ga, kpa kua ieren i wang ga i kwase shin nomsoor ka nan eren vea ishiôr i nan la, er u benden orgen a ilyeghegh ki yaven a or shin u ndiar orgen ilyeghegh ki yaven a or la nahan. (1 Mbakorinte 6:9-11) Shin u eren akaa a kenden or a isharen i yaven a or shighe u nan lu a er nan ga la kpa ka “hôngor” u ndôhôr Aôndo ishima kpishi. (Mbagalatia 5:19-21) Bibilo shi venda iliam i ijimbagh kua “kwaghôron u dang” kpaa.—Mbakolose 3:8.

  • Ishima shin or wase u kimi la wa atseregh kpishi. (Yeremia 17:9) Ishima ka i na or nan er kwagh u nan fe dedoo ér ka kwaghbo yô. Nahan shighe u kwase man nomsoor ve hii ishiôr yô, ve palegh u lun hen ijiir i vea va hingir u eren idya yô. Nahan asema a ve aa kera tsugh ve ga. Vea tsua u eren kwagh sha kwaghfan, er u lun imôngo vea mbagenev mba ve tesen ieren i wang nahan, shin u lun vea orgen u nana nenge sha a ve yô. (Anzaakaa 28:26) Mbakristu mba lun kwav mba ve lu keren nom shin kwase yô, fa kwaghbo u a lu hen ajiir a sha Intanet ape ior ve keren asôôr shi ve lamen a asôôr a ve her la, hemban cii je yô kwaghbo u sôôr or u u fe kwagh u nan cuku tseegh la.—Pasalmi 26:4.

^ par. 2 Ka akuraior cii a eren kwagh u ishiôr ga. Bibilo kaa ér saa se sôôr or keng ve se vôson nan ga, shi ka cii gbenda u or a kar ve nana vôso nom shin kwase la ga.

^ par. 6 U tesen ikyav yô, ngeren ugen ken magazin u i yer ér Marriage & Family Review la kaa ér “i tôv sha kwagh u avese a tsan kpishi tsembelee sha igbenda ityar, nahan i nenge ér nom man kwase ka vea lu a ishima i eren kwaghaôndo shi vea lu ken kwaghaôndo môm shi jighjigh ve u nan una lu kwaghmôm yô, ivese ve i tsa (anyom 25-50 shin i hemba nahan).”—Tihi u sha 38, mgber u sha 1, peeji 88 (2005).