Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Ka Nyi Mbashiada mba Yehova Ve Ne Jighjigh a Mini?

Ka Nyi Mbashiada mba Yehova Ve Ne Jighjigh a Mini?

Er se lu Mbashiada mba Yehova yô, ka se nôngon sha afatyô wase cii ser se dondo ityesen i kwaghaôndo u Mbakristu i Yesu yange tese ve mbaapostoli nav dondo la. Ngeren ne sav ôron kwagh u atesen a ase a tamen.

  1. Aôndo. Se mba civir Aôndo Uhembanagee, u a lu u mimi tswen shi a gbe akaa cii, i yer iti na ér Yehova la. (Pasalmi 83:18; Mpase 4:11) Un ka Aôndo u Aberaham man Mose kua Yesu.—Ekesodu 3:6; 32:11; Yohane 20:17.

  2. Bibilo. Se nenge Bibilo ser ka loho u Aôndo a ne i nger hen uumace yô. (Yohane 17:17; 2 Timoteu 3:16) Akaa a se ne jighjigh a mi la cii due ken ityakerada 66 i Bibilo, “Ikyuryan i He” man “Ikyuryan i Tse” cii. Ka vough er Jason D. BeDuhn, Profesô ugen, yange nger nahan. A nger wener Mbashiada mba Yehova mba “tesen shi mba eren kwagh u Bibilo i tese jim jim yô. Mba gbe karen a ishima tsô eren kwagh shin ôron kwagh sha ci u ve hen shin ve nenge ér doo u Bibilo ma i tese nahan ga.” *

    Er se lumun a hanma kwagh u Bibilo i kaa nahan kpa, se mba tôôn ser hanma kwagh u Bibilo i kaa cii yô, ngu nahan gedee ga. Se fa ser i nger akaa agen ken Bibilo ka sha anzaakaa shin akav a tesen, nahan gba u se kav inja i akaa a i nger la.—Mpase 1:1.

  3. Yesu. Se mba dondon ityesen i Yesu Kristu kua ieren na, shi se mba ne un icivir ser a yima se shi nguWan u Aôndo. (Mateu 20:28; Aerenakaa 5:31) Ka nahan ve se luMbakristu ye. (Aerenakaa 11:26) Nahan kpa, Bibilo pase se ér Yesu ka Aôndo Uhembanagee ga, shi ityesen i Triniti la due ken Ruamabera ga.—Yohane 14:28.

  4. Tartor u Aôndo. Tartor la ka gomoti kpôô kpôô u a lu sha yô, ka mlu u ken ishima i Orkristu ga. Tartor la ua va kar a ugomoti mba uumace sha won cii kera, shi ua kure awashima u Aôndo sha kwagh u tar ne. (Daniel 2:44; Mateu 6:9, 10) Ica ia kera gba ga tsô ua er akaa ne, sha ci u kwaghôron u profeti u ken Bibilo tese ér se mba “ken ayange a masejime.”—2 Timoteu 3:1-5; Mateu 24:3-14.

    Yesu ngu Tor u Tartor u Aôndo, sha. Yange hii u hemen sha Tartor u Aôndo ken inyom i 1914 la.—Mpase 11:15.

  5. Myom. Ka nagh ku Yesu yange va na sha u paan se la kua fatyô u yiman se sha ikyev i isholibo man ku ye. (Mateu 20:28; Aerenakaa 4:12) Kwagh u or a er ve nana zua a mtsera u nagh kun yô, ka u nan Yesu jighjigh tseegh ga, kpa gba u nana gema uma u nan shi a er nan batisema kpaa. (Mateu 28:19, 20; Yohane 3:16; Aerenakaa 3:19, 20) Ka kwagh u or nan eren ken uma u nan la ka a tese ér jighjigh u nan lu a mi la ngu a aeren ye. (Yakobu 2:24, 26) Nahan kpa, ka sha perapera wase la se zua a myom ga, kpa ka sha “mhôônom ma Aôndo.”—Mbagalatia 2:16, 21.

  6. Sha. Yehova Aôndo man Yesu Kristu man Mbatyomov mba Aôndo mba sha ken iyol i jijingi. * (Pasalmi 103:19-21; Aerenakaa 7:55) A va nder iorov kpuaa shin ku ken iyol i jijingi, iorov 144,000, vea yem sha vea za tema tor a Yesu imôngo ken Tartor u sha la.—Daniel 7:27; 2 Timoteu 2:12; Mpase 5:9, 10; 14:1, 3.

  7. Tar. Aôndo gba tar ér u lu ya u uumace gbem sha won. (Pasalmi 104:5; 115:16; Orpasenkwagh 1:4) Aôndo una na uumace mba ungwan imo na la vea lu gbang gbang shi vea lu uma gbem sha won ken paradiso shin tar.—Pasalmi 37:11, 34.

  8. Iferkwagh man ican. Akaa ne yange hii shighe u ortyom u Aôndo ugen hemba un ato yô. (Yohane 8:44) Ortyom u yange hemba ato ve i hingir u yilan un ér “Satan” man “Diabolo” ne, yange mee nom man kwase u hiihii la kohol un ken ihyembeato, nahan kwagh la va a zayol u vihin tsung sha ityough ki ônov vev. (Genese 3:1-6; Mbaromanu 5:12) Aôndo na ian ér iferkwagh man ican i yan i za hemen, sha er a fa ahon a Satan yange gba sha kwagh u Aôndo man uumace la a lu mimi shin a lu mimi ga kpaa. Shi una de ér akaa ne a za hemen gbem sha won ga.

  9. Ku. Or ka nana kpe yô, kwagh u nan kure. (Pasalmi 146:4; Orpasenkwagh 9:5, 10) Nan za hian ken igyamusu ga.

    Aôndo una nder ior ubiliôn shin ku vea hide a lu uma. (Aerenakaa 24:15) Nahan kpa, mba vea venda u henen igbenda i Aôndo shighe u a nder ve shin ku kera la, a tim ve sha, a kera hide a nder ve shin ku mayange ga.—Mpase 20:14, 15.

  10. Tsombor. Se mba dondon tindi u Aôndo yange hii wan sha kwagh u ivesegh ér i lu mzough u nomsoor môm vea kwase môm tseegh, shi ve de paven ivaa sha ma ityôkyaa igen ga, saa idya tseegh la. (Mateu 19:4-9) Se na jighjigh ser kwaghfan u Bibilo la ngu a na tsombor shin ivese i doo.—Mbaefese 5:22–6:1.

  11. Gbenda u se civir Aôndo la. Se mba civir terankon shin ieev ga. (Duteronomi 4:15-19; 1 Yohane 5:21) Ka akaa a vesen a se eren ken mcivir wase je ne:

    • Se mba eren msen hen Aôndo.—Mbafilipi 4:6.

    • Ka se ôron Bibilo shi se timen ker.—Pasalmi 1:1-3.

    • Se mba gbidyen kwar sha kwagh u se hen ken Bibilo yô.—Pasalmi 77:12.

    • Ka se za mbamkombo se za kumba se er msen shi se hen Bibilo shi se wa atsam shi se ôron akaa a pase jighjigh u nan wase shi se taver mba ve lu Mbashiada a vese imôngo la asema kua mbagenev kpaa.—Mbakolose 3:16; Mbaheberu 10:23-25.

    • Se mba pasen “loho u dedoo u Tartor.”—Mateu 24:14.

    • Se mba wasen mbaibanave.—Yakobu 2:14-17.

    • Se mba maan Ayou a Tartor shi se mba nengen sha a, kua iyaagh mbigenev mbi i eren akaa her a suen tom wase u tesen ior Bibilo, u i eren sha tar cii la.—Pasalmi 127:1.

    • Se mba eren tom u wasen ior mba aahe a vihi ve akaa yô.—Aerenakaa 11:27-30.

  12. Nongo Wase. I tôndo nongo wase ker atôôn atôôn. Hanma tiônnongo yô, ngu a mzough u mbatamen u a nengen sha a na yô. Nahan kpa, mbatamen mban mba er upastô shin ufada nahan ga, shi mba kimbin ve ga. (Mateu 10:8; 23:8) Se mba ne môm ken upue ga, shi ken mbamkombo asev kpa, mba karen a gbande ér or a er iyua ga. (2 Mbakorinte 9:7) Ityom yase cii mba suen i sha uiyua mba ior ve eren a u yôôn ati ve shio yô.

    Ka Mbahemenev mba Shin Itine, annongo u Mbakristu mba vian ken jijingi tsema tsema mba ve eren tom shin afishi ase a shin itine la, ve tesen Mbashiada mba Yehova mba sha tar cii kwagh u vea er ye.—Mateu 24:45.

  13. Mzough wase. Tar sha won cii, ityesen yase man jighjigh u nan wase ngu kwagh môm. (1 Mbakorinte 1:10) Shi ka se nôngo tsung ser kwagh u mbavia a mbavia a de lu hen atô wase ga, kua ieren i hemban soon zwa ugen a ugen, man ieren i or zuan kwagh a mba mlu ve a lu kwaghmôm a u nan tseegh la. (Aerenakaa 10:34, 35; Yakobu 2:4) Nahan kpa, mzough wase ne yangen or u tsuan kwagh u nan soo la ga. Hanma Orshiada yô, ka nan tsua kwagh u imo i ken ishima i nan, i Bibilo i tsaase i la, i ne nan ian u eren yô.—Mbaromanu 14:1-4; Mbaheberu 5:14.

  14. Ieren yase. Ka se nôngon sha afatyô wase cii ser ieren yase a mbagenev i tese dooshima u tangen iyol ga la. (Yohane 13:34, 35) Se mba palegh aeren a doo Aôndo ishima ga la, er u tan awambe nahan, ka kwagh u i gbe u se er a awambe ga yô. (Aerenakaa 15:28, 29; Mbagalatia 5:19-21) Se mba keren iyongo ga shi se mba we ave sha ityav mbi nôngon kpaa ga. (Mateu 5:9; Yesaia 2:4) Se mba ne gomoti icivir hen hanma tar u se lu cii shi se mba kor atindi a na kpaa, ka a lu atindi a aa na se per tindi u Aôndo ga yô.—Mateu 22:21; Aerenakaa 5:29.

  15. Mlu wase vea mbagenev. Yesu yange wa tindi ér: “Or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.” Shi yange kaa ér Mbakristu “mba ior i tar ne ga.” (Mateu 22:39; Yohane 17:16) Sha nahan yô, ka se nôngon ser se “eren . . . akaa a doon a ior cii.” Nahan kpa, se mba we ave sha akaa a patii ga shi ka se palegh u zuan kwagh vea ukwaghaôndo mbagenev. (Mbagalatia 6:10; 2 Mbakorinte 6:14) Nahan cii kpa, se mba kighir or sha kwagh u nan tsough u eren sha ambaakaa ne la ga.—Mbaromanu 14:12.

Wea lu a mbampin mbagenev sha kwagh u atesen a Mbashiada mba Yehova yô, za seer ôron kwagh wase hen ijiir yase i sha Intanet la, shin za hen ma afishi a ase, gayô za mkombo hen Iyou i Tartor yase i i lu ikyua a we yô, shin lam a ma Orshiada u Yehova u hen ijiir you.

^ par. 4 Nenge takerada u i yer ér Truth in Translation la, peeji 165.

^ par. 10 I daa mbatyomov mba wan afer mbara i haa shin tar, nahan kpa mba ken iyol i jijingi her.—Mpase 12:7-9.