Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iniongo i sha 138 i Mbabeen Makeranta u Henen Bibilo u Watchtower u Gleadi

Iniongo i sha 138 i Mbabeen Makeranta u Henen Bibilo u Watchtower u Gleadi

Sha iyange i Maaci 14, ken inyom i 2015 la, klase u sha 138 u mbazan Makeranta u Henen Bibilo u Watchtower u Gileadi er iniongo ve i been makeranta la hen ijiir i vesen i Mbashiada mba Yehova ve tsaase ior vev her hen gar u Patterson, ken kpentar u New York la. Kohol iyenge i ior mba yange ve lu hen iniongo ne kua mba ve lu sha ajiir agen ve lu nengen sha vidio er i lu eren iniongo shon la cii hemba iorov 14,000. Yange i hii iniongo ne sha u ungwan ityougholov mbi i koho sha atsam a Tartor a he anyiin, a ior mba hen iniongo ne cii va wa ken masejime yô. *

Lu Geoffrey Jackson, u a lu môm ken Mbahemenev mba Shin Itine mba Mbashiada mba Yehova la lu orkyôn u iniongo ne ye. Ken kwaghôron na u hiin iniongo ne la, yange taver mbabeen makeranta mbara ishima ér ve de uven iyol sha mfe ve la ga, kpa ve er tom a kwagh u i tese ve la sha u wasen mbagenev.—2 Timoteu 2:2.

Anmgbian Jackson time sha ikyav i Mose ver la. Lu ijiir i Mose tsaan la gema lu ijiir i vesen i ikyurior i Iserael jimin cii civir Aôndo her ye. Nahan kpa, mba va eren tabernakel mba been yô, lu tabernakel lu ijiir i vesen i mcivir u mimi ye. Ikyav tese ér yange i na Mose ian i nyôron ken Icighankpar u Hemban Cii, u ken tabernakel la ga; ian la lu sha ci u pristi u tamen tseegh. Nahan kpa, ikyav tese ér mayange Mose gba ahon sha kwagh ne ga. Kpa yange sue Aron sha mimi ken tom u pristi u tamen, u i sember nan un la. (Ekesodu 33:7-11; 40:34, 35) Kwagh ne tese se nyi? Anmgbian Jackson kaa ér, “Hanma ian i civirigh i u zough a mi cii yô i gba u kwagh, kpa de uven iyol sha mi ga.”

Anmgbian Kenneth Flodin, u a lu môm ken mbawasen Kômatii u Tesen u Mbahemenev mba Shin Itine la yange na kwaghôron u lun a itinekwagh ér, “U Cia Iov i Kwa u Ahumbe a Purugh a Mi Yôô?” Yange fa je ér mbabeen makeranta mbara vea tagher a akaa a haan ve mciem iyol, er mtev u sha ican, shin tom u sha ican nahan. Yange ôr kwagh u i nger ken Levitiku 26:36 la, wa mbabeen makeranta mbara kwagh ér ve de nengen ér mbamlu mbara nahan gande u wan ishima a mi ga, kpa ve tôô ér ka iov i kwa u ombor di tsô. Maa anmgbian Flodin tese ikyav sha apostoli Paulu, u yange fatyô u wan ishima a mbamtaver kpishi sha ci u na Yehova jighjigh la.—2 Mbakorinte 1:8, 10.

Anmgbian Mark Sanderson, u a lu môm ken Mbahemenev mba Shin Itine la yange na kwaghôron u lun a itinekwagh ér, “Ka Nyi U Ver Ishima u Nengen a Mini?” Yange lam sha kwaghwan u i nger ken Anzaakaa 13:12 la. Ijiir la kaa ér: “Ishimaverenkeghen i i zough a mi ga yô, ka i na ishima i uren.” Kwagh er vihi yô, ior kpishi ka i saan ve iyol ken uma ve ga jimin cii sha ci u ka ve ver ishima sha akaa a mayange je vea fatyô u zuan a mi ga yô, er inyaregh shin itizan nahan.

Sha ayange a Yesu la, mbagenev lu a ishimaverenkeghen i vough ga sha kwagh u Yohane u Eren Batisema. (Luka 7:24-28) U tesen ikyav yô, alaghga yange vea ver ishima ér a lu ikpur orfantakerada u una tesen ve akaa a i nengen a mi noon ga yô. Yange vea hen nahan yô, vea va ahenge, sha ci u Yohane lu pasen loho u mimi jighilii. Alaghga mbagenev di vea lu henen ér a lu or u kuman ashe. Kpa Yohane gema huan akondo a mbaatsanev. Nahan kpa, mba ve lu veren ashe u nengen a profeti la yô, yange vea va ahenge ga, sha ci u Yohane lu profeti tseegh ga, kpa lu or u i tindi un ér a yôô mve u Mesiya yô!—Yohane 1:29.

Anmgbian Sanderson ngur pasen ityesen i i lu ken kwagh u Yohane ne yô, a taver mbabeen makeranta mbara ishima ér ve ver ishima sha kwagh u a lu u vough yô. Ve de keren hemen shin ve veren ishima ér i er ve akaa ken tom u i ne ve la kposo a mbagenev ga, kpa ve ver ishima u eren tom a kwagh u i tese ve la sha u wasen mbagenev. Vea fatyô u eren kwagh ne sha u ôron mbagenev akaa a ve hen ken Gileadi la, man sha u taver jighjigh u nan u anmgbianev vev mba nomso man mba kasev, man sha u soon ve. Anmgbian Sanderson kaa a ve ér, “Ver nen ishima u eren tom sha ci u anmgbianev enev mba nomso man mba kasev a iyolhiden ijime, shi nôngo nen sha afatyô wen cii er nen ishima i Yehova, nahan ne va ahenge mayange ga.”

Anmgbian James Cauthon u a tesen ken Gbaa Kwaghhenen u Imakeranta i Henen Tom u Hemen u Aôndo la yange na kwaghôron u lun a itinekwagh ér, “Na Mba Ijen i Ker Ve la Kwaghyan.” Anmgbian Cauthon yange pase ér hanma or yô ijen i dooshima kôr nan, shi nan soo ér i wuese nan shi i̱ nenge ér nan gba kwagh. Yesu je kpa yange soo nahan, shi Yehova er kwagh ne a na sha u lamen a na kundu kundu, zum u i er un batisema la.—Mateu 3:16, 17.

Yehova na se tahav ér se taver mbagenev asema shi se taver jighjigh ve u nan sha kwaghôron wase, shi a ver ishima ér se er tom a tahav mbura. (Anzaakaa 3:27) Anmgbian Cauthon yange wa anmgbianev kwagh kaa ér, “Tsaase nen ayol a en sha u nengen a aeren a dedoo ken mbagenev, shi zwa u de yoho ne u wuese ve ga.” Aluer se mba wuese mba ve civir Yehova a vese imôngo la sha mimi yô, kwagh la una na vea nenge je ér iniôngon ve la ka i saan ishe ga.

Anmgbian Mark Noumair, u a lu môm ken mbawasen Kômatii u Tesen la di yange na kwaghôron u dondon, sha itinekwagh ér “Ur Nen Ayol a En Kera sha Ci u Mbagenev.” Yange tese ikyav sha Paulu, nahan taver mbabeen makeranta mbara ishima ér ve de nengen ér vea eren tom u i gbe u vea eren la kpuaa kpuaa tseegh kpa a kuma ga. Kpa aluer ve ur ayol a ve kera sha ci u mbagenev yô, a saan ve iyol sha mimi, er Paulu nahan.—Mbafilipi 2:17, 18.

Shin er Paulu lu tagher a mbamtaver nahan kpa, yange yina ishima ga. Er Paulu za hemen u eren tom kpoghuloo zan zan ku na yô, se fatyô u kaan ser yange er tom u urun iyol na kera sha ci u mbagenev la zan zan kera shi a iyol ga. Ka mimi er yange kaa nahan, ér: “M kure ayem am vough.” (2 Timoteu 4:6, 7) Anmgbian Noumair yange taver mbabeen makeranta mbara ishima ér ve dondo ikyav i Paulu sha u suen tom u Tartor sha mimi, ken tom u i ne ve la.

Akaa a a Er Ior Yô. Yange mba ne akaaôron mba been yô, Anmgbian Michael Burnett, u un kpa a tesen hen makeranta u Gileadi la tema imôngo a mbabeen makeranta mbara mbagenev. Mba yange lam a ve la cii tese ikyav i nengen sha akaa a doon a yange ve tagher a mi ken kwaghpasen shighe u ve lu ken Patterson la yô.

Yange vea due kwaghpasen shi vea ver ishima ér ian i pasen or kwagh i de karen ve ga yô, ve zua a ian i pasen kwagh shi ve nôngo sha afatyô ve cii ve pase or mimi ken “zwa u nana ungwa a kôr nan ken ishima” yô, inja na yô, ve pase ior mba hen ijiir la kwagh ken ijô ve. U tesen ikyav yô, anmgbian ugen ken mbabeen makeranta mbara yange ungwa ér mbalamen zwa Spanish mba hen haregh u lu wan iyol u duen kwaghpasen her la kpishi. Nahan iyange igen yô, za sha jw.org za danlood application u i yer ér JW Language la, za hen asember a ken zwa shon kpuaa cii mase duen kwaghpasen ye. Sha iyange shon la je zua a orgen sha godobi, u a lamen zwa la yô. Za hiin iliam a or la sha asember a ken zwa shon a yange hen kpuaa la yô, iliam la bugh un gbenda u henen Bibilo a or shon kua iorov mbagenev unyiin hen tsombor na.

Akaatôvon. Yange iaven i imôngo la been yô, William Turner, Jr., u a lu môm ken mba wasen Kômatii u Nengen sha Tomshiren, u Mbahemenev mba Shin Itine la tôv iorov unyiin ken mbabeen makeranta mbara, pine ve akaa a doon a yange ve tagher a mi cii ve va Gileadi yô, shi pine ve akaa sha kwagh u ityesen i ve zough a mi ken makeranta la kpaa.

Yange mbabeen makeranta mbara ôr akaa a taver ve ishima a ve zough a mi ken akaa a i tese ve la cii. U tesen ikyav yô, anmgbian ugen ken mbabeen makeranta mbara yange pase kwagh u un hen ken kwagh u i nger ken Luka ityough 10 la yô. A ôr er yange mbahenen mba 70 mba Yesu tindi la za zua a akaa a doon ve ken kwaghpasen ve saan ve iyol yum yô. Shin er Yesu kpa saan un iyol tsung nahan kpa, yange tese mbahenen nav ér i de saan ve iyol sha ci u akaa a a dugh ken tom u ve za er la tseegh ga, kpa i hemba saan ve iyol er ve fe ér doo Yehova a ve sha iniôngon ve la yô. Kwagh ne umbur se ér ka Yehova una lumun a vese ve a saan se iyol sha mimi ye, ka kwagh u a dugh ken tom wase la ga.

Anmgbian Turner yange tôô mkaanem ma ken Mbafilipi 1:6 mara kar sha mbabeen makeranta mbara, pase ve wang ér Yehova “hii tom u dedoo” ken a ve, shi Yehova una za hemen u lun a ve kpaa.

Anmgbian Samuel Herd, u a lu môm ken Mbahemenev mba Shin Itine la yange na sema kwaghôron hen iniongo ne u lun a itinekwagh ér, “Ver Ashe Ou sha Yehova.” A kaa ér se fatyô u nengen a Yehova noon ga. Tsô, a er nan man se ver ashe sha a naa?

Gbenda môm u se fatyô u nengen a Yehova yô, ka sha u timen sha akaa a Yehova a gbe a, a lu tesen se kwagh u Yehova la. Heela tseegh ga, Yehova ‘wanger se ashe a asema a ase.’ (Mbaefese 1:18) Aluer u ngu ôron Bibilo yô, u lu hemban fan kwagh u Yehova. U nguren fan Yehova seer yô, una lu hemban doon we ishima.

Kwagh u hemban cii yô, doo u se time ken ityakerada i Ivangeli la sha gbashima, sha ci u i pase se kwagh u Yehova wang sha mkaanem ma Wan na man ieren na. Yesu bee Yehova je, yange kaa ér: “U nan nenge a Mo yô, nan nenge a Ter je ve.”—Yohane 14:9.

Anmgbian Herd yange wa ior mba ve za iniongo la cii kwagh ér ve de nengen a Yehova ken aeren a Yesu la tseegh ga, kpa ve dondo aeren a ve nenge a mi ken Yesu la. U tesen ikyav yô, Yesu yange er tom u koson mbagenev la kpoghuloo, nahan doo u se kpa se er tom u nan ior kwaghyan u ken jighjigh u se zough a mi la kpoghuloo, vough er Yesu nahan.

Aluer se ver ashe ase sha Yehova yô, ka nyi ia due kere? Se fatyô u lun a vangertiôr er orpasalmi nahan, a nger ér: “M ver TER sha ishigh yagh gbem.”—Pasalmi 16:8.

Mkur. Yange mba ne hanma or ken mbabeen makeranta mbara cii takerada u been makeranta la yô, anmgbian ugen ken ve ôr washika u ve nger a ishima ve i môm sha u tesen iwuese la. Been yô, Anmgbian Jackson mase kuren iniongo la sha u kaan a mbabeen makeranta mbara ér ve de henen ér hanma kwagh u vea lu tesen cii yô, i lu u he, shin u zan shimi ga. Kwagh u i gbe u vea hemban eren yô, i lu u umbur anmgbianev vev mba nomso man mba kasev akaa a ve vande fan la. Anmgbian Jackson pase var var er i gbe u vea lu mbahiden a iyol ijime yô. A kaa a mbabeen makeranta mbara ér ve de keren icivir shin ve tesen ér ve za makeranta u Gileadi ga, kpa doo u vea tesen ér akaa a ve ôron cii due ken Bibilo shin ityakerada yase i pasen Bibilo la. Nahan vea kera na iyol ia kpe mba alaghga vea fatyô u zan makeranta u Gileadi ga la ga, kpa vea taver mba ve civir Yehova a ve imôngo la ishima sha u wasen ve sha u ve zua a mtsera ken akaa a ken jijingi, a ve ve fetyô u nengen a mi la. Hanma or u yange na za iniongo ne cii nan yem hen ya u nan saan saan, shi nan kange ishima u za eren tom sha ci u anmgbianev mba nan mba nomso man mba kasev.

^ par. 2 Mba yange i lôhô ve iniongo ne la cii zua a atsam a he la ken mhii u kasua u i er iniongo shon la.

^ par. 32 I tese ityar igen sha maape ga.

^ par. 34 I nger ati a mbagenev ga.