Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura  |  Namba  1 2016

 KAV JIGHJIGH VE U NAN | TIMOTEU

“Wan Wam u Doon Mo Ishima man u Jighjigh ken Ter”

“Wan Wam u Doon Mo Ishima man u Jighjigh ken Ter”

TIMOTEU yange mough zende lu zenden yemen faa faa, gban ica a ya na kure kure, ishima na cii lu sha tom u lu zan una za er la. Ior mba lu zan zende ne a ve imôngo la hemen un gbenda, ve lu a̱ yem ve poso haregh u Timoteu vande fan la ga. Kure kure tsô ve gba ica a gar u Lisetera, u lu sha angungu ugen hen ijiir i lun gburumaa yô. Timoteu lu umbur kwagh u ior nav ken ishima sen mur mur, er shen un mough la i doo ngô na kua ngô u ngô na je ve lu vaan ovur ashe faa faa, kenger un er un lu yemen yô. Yange a lu un er una gema una mase eren ve ba-bai nahan, kpa hen shighe ne gba ica a ya.

Er ve lu yemen la, apostoli Paulu lu geman kenger un, sen a na sha u taver un ishima. Yange fa er gba u Timoteu una nôngo a de u cian ashe sha akaa agen kpaa yô, kpa gema doo un u nengen er gumor la lu a gbashima yô. Timoteu lu gumor denge denge, alaghga yina anyom ikyundu ica ga, shin hemba anyom ikyundu daalaa di tsô, shi yange soo Paulu shi naan un icivir kpishi. Hen shighe ne Timoteu dondo orjighjigh u eren tom kpoghuloo ne, ve lu zan zende u yange gba ica je kuma ukilomita uderi imôngo yô. Lu u vea zende angahar shi vea za nyôr tso, shi vea tagher a akaabo kpishi sha gbenda. Yange a lu u Timoteu una kera tsa a nenge a ya na ashe ga kpa, fatyô u fan jighilii ga.

Lu nyi i na ve gumor ne tsua u eren imba tom ne ken uma naa? Lu u una va zua a nyi mtsera je ve yange tsua u yan imba ican ngira nahana? Jighjigh u nan u Timoteu la una wase se u taver jighjigh u nan wase nyian nena?

“HII IYEV JE”

Cii man shighe ne yô, de se fa kwagh u yange za hemen anyom ahar shin atar ken ijime yô, shi se tôô ser ya u Timoteu lu hen gar u Lisetera, er ikyav i tese nahan. Lisetera lu anijiir u ken agar, hen gburumaa u mngerem lu her kpishi yô, shi wa ndor a agar agen ga. Adooga ior mba hen angar ne yange ve fa zwa Grika, kpa ve lamen zwa Likaonia, u u lu zwa ve kpôô kpôô la. Sha iyange igen yô, angar u ior tema her bem bem ne hingir ayôôso tseegh. Mbamishen uhar mba ve lu Mbakristu yô, apostoli Paulu man Barnaba u lu zenden vea na la, mough ken gar u Ikonium ve va hen Lisetera. Ikonium gba ica a Lisetera kpishi ga, shi kehe hemba Lisetera. Mba ngur pasen kwagh yô, Paulu nenge oriwan ugen tese jighjigh u nan sha mimi. Paulu maa bee or la iwan sha ivande!—Aerenakaa 14:5-10.

Ikyav tese ér ior mba ken Lisetera yange ve na jighjigh a akaa a i ôron hen ijiir ve ér mbaaôndo mbagenev yange ve gema ken iyol i uumace ve va hen tar ve sha ayange a tsuaa la. Nahan ve tôô ér Paulu ka aôndo u Hereme, Barnaba di gema ka aôndo u Seuse! Mbakristu mba uhar mba hiden a iyol ijime mban nôngo sha u vea yange ior mbara ve de ne ve nagh ga ne, yina ve ga.—Aerenakaa 14:11-18.

Nahan kpa asande a ior agen hen gar u Lisetera nenge ér ka mbaaôndo ve ve hen a ve ga; yange ve fa ér ka uumace kpôô kpôô ve ve u pasen ve loho u doon tsung ye. Ikyav i tesen yô, Unise, kwase Mbayuda u nom na lu Orgrika u nan jighjigh ga yô, * kua ngô na, Loisi, yange ve ungwa kwagh u Paulu vea Barnaba lu ôron la nahan doo ve shi saan ve iyol je ka u henen a hen ga. Ve va mase ungwan loho u hanma Oryuda u nan jighjigh cii yange sar nan u ungwan tsung ne, ér, Mesiya va shi a va kure akaaôron a profeti kpishi a i nger sha a na ken Ruamabera la!

 Hen er vannya u Paulu la yange una doo Timoteu kpishi yô. “Hii iyev je” i tese Timoteu u soon uicighanmbaakaav mba i nger ken Ruamabera u Mbaheberu la. (2 Timoteu 3:15) Yange nenge er akaa a Paulu man Barnaba lu ôron sha kwagh u Mesiya la lu mimi yô, er ngô na kua ngô na u tamen kpa nenge nahan. Shi Timoteu hen sha kwagh u oriwan u yange Paulu bee un iwan la kpaa. Yange a kpiligh Timoteu iyol kpishi, sha ci u adooga iyev je hii u nengen a oriwan la sha ugodobi mba ken Lisetera. Kpa hen shighe ne Timoteu nenge oriwan shon lu zenden! Sha nahan yô, kera taver u kaven er yange hii ve Unise man Loisi hingir Mbakristu, shi Timoteu kpa hingir Orkristu ga. Nyian kpa, mbamaren kua mbamaren mbatamen vea fatyô u henen akaa kpishi hen Loisi man Unise. Ne fatyô u tesen mbayev enev akaa a aa wase ve kpa?

“SHA ATSAN KPISHI”

A̱ shi nan kpa ior mba ken Lisetera mba ve hingir mbahenen mba Kristu la yange ve ungwa kwagh u ishimaverenkeghen i mbadondon Kristu lu a mi la nahan doo ve tsung. Kpa shi ve fa ican i vea ya sha ci u mba mbahenen mba Kristu yô. Mbayuda mba toron asema mba ve lu hendan a Mbakristu yô, za mough ken Ikonium man Antioki ve va gema ior mba hen Lisetera asema, ior mban maa mough ayôôso a Paulu man Barnaba. Fele nahan ikpelaior i toron asema cinge sha Paulu gba keren un awen. Ve ta Paulu awen puusu puusu je Paulu gba. Maa ve kpela un ken gar ve due a na ve za kende ken akôngo ér a kpe.—Aerenakaa 14:19.

Nahan kpa, mbahenen mba hen Lisetera mbara va ape Paulu lu la va kase her gbir gbir. Yange ishima ia gba ve shimi kpishi er ve nenge Paulu nôngo hen inya tegh tegh kighir mough, shi taver ishima hide nyôr ken gar u Lisetera yô! Kpernan sev mbu aven yô, un vea Barnaba ve due ve yem u za eren tom ve u pasen kwagh la hen gar u Derebe. Heela kpa ve za gema ior hingir mbahenen, shi ve cia ku ga, ve cin ve hide hen Lisetera. Ér vea va er nyi? Ngeren la kaa ér: “Ve lu taver mbahenen asema, nyôôso ve asema er ve̱ var ken jighjigh u nan.” Nenge ken ishima you er gumor Timoteu yange bon ashe sha Paulu man Barnaba, lu ungwan er ve lu pasen Mbakristu mbara er i gbe u vea ya ican imba la sha ci u akaa a doon tsung a ve lu veren ishima ér vea va zua a mi ken hemen la yô. Ve kaa ér: “Ka sha atsan kpishi keng je man sé nyôr ken tartor u Aôndo ye.”—Aerenakaa 14:20-22.

Timoteu yange bugh ishima na sha u ngohol atesen a apostoli Paulu

Timoteu yange nenge Paulu lu eren kwagh u ôr ne, er cia ican ga, lu nôngon ér una pase mbagenev loho u dedoo yô. Nahan Timoteu fa je ér aluer un dondo ikyav i Paulu la yô, ior mba hen Lisetera vea hendan a na, shi alaghga ter na kpa una hendan a na. Kpa lu u Timoteu una de ér or a yange un u eren ishima i Aôndo ga. Nyian ne, agumaior a lun er Timoteu nahan nga  kpishi. Ka ve ker azende sha kwaghfan, nahan ve ya ijende a ior mba ve lu a jighjigh u nan taveraa, mba vea wase ve u wan ishima a ican shi taver ken jijingi yô. Shi mba den ér mbahendan a ve ve yange ve u civir Aôndo u mimi la ga!

‘ANMGBIANEV LU WUESE UN’

Er se vande ôron nahan, yange anyom kar er ahar shin atar nahan cii ve Paulu shi hide va hen Lisetera ye. Nenge ken ishima you er yange a lu hen ya u Timoteu yar yar shighe u Paulu va nyôr kwa ne vea Shila la yô. Paulu kpa yange saan un iyol hen shighe ne. Yange nenge a kwagh u due ken ivor i mimi i yange ta ken gar u Lisetera la sha ashe a na. Loisi vea wan na u kwase, Unise, hingir kasev mba dondon Kristu sha mimi, ve lu a “jighjigh u nan u mimi” taveraa, nahan doo Paulu je zua ga. (2 Timoteu 1:5) Gumor Timoteu di ye?

Paulu yange ungwa er shighe u un va un hide un yem la, gumor la via sha akaa a ken jijingi yô. Lu anmgbianev mba ken Lisetera tseegh lu “wuese un” ga, mba ken Ikonium kpaa. Ikonium lu Lisetera vegher u ken imbusutarimese, gba ica kuma er ukilomita 32 nahan. (Aerenakaa 16:2) Yange Timoteu er nyi ve i wuese un yum nahana?

“Icighanruamabera” u Timoteu hen sha ikyev i ngô na man ngô na u tamen “hii iyev je” la lu a akaawan a injaa ker sha ci u agumaior. (2 Timoteu 3:15) U tesen ikyav yô, kwaghwan ugen ker kaa ér: “Umbur u A gbe u la sha ayange a iyev ou.” (Orpasenkwagh 12:1) Timoteu yange hemba kaven inja i mkaanem man shighe u hingir Orkristu la. Yange nenge ér gbenda u hemban doon u una umbur Or u a gbe un la yô, ka sha u pasen loho u dedoo u sha kwagh u Kristu, Wan u Aôndo. Tegh tegh tsô Timoteu va de ashe a cian a yange lu yangen un u pasen kwagh la, nahan hingir u pasen mbagenev loho u dedoo u sha kwagh u Yesu Kristu vangertiôr.

Mbatamen mba ken atôônanongo nenge a mzehemen u Timoteu ne. Ka keng yange a doo ve u nengen er gumor ne lu wasen ior u seer lun a jighjigh u nan shi lu taver hanma or ishima yô. Aôndo yange mgbegha ior ôr akaaôron a profeti sha a na, a adooga yange gba zua sha imba tom u iyange igen una er ken atôônanongo kpishi yô. Shighe u Paulu hide za ken Lisetera ne, yange nenge ér Timoteu una fatyô u zenden a na wasen un tom u mishen. Anmgbianev mba ken Lisetera kpa nenge nahan. Maa ve penda Timoteu ave sha ityou, sha u tesen ér i tsegha un u eren tom u vesen ken mcivir u Yehova Aôndo.—1 Timoteu 1:18; 4:14.

Yange a kpiligh Timoteu iyol kpishi shi una hide a iyol ijime, er nenge ér i na un jighjigh shi i na un tom u vesen yô. Nahan a kohol iyol u za eren tom shon. * Kpa ter u Timoteu u lu or u nan jighjigh ga la yange una er nena sha myer u i yila Timoteu ér a lu Orkristu u zenden pasen kwagh laa? A̱ shi nan kpa akaa a yange wa ishima ér wan na a̱ va er ken hemen la lu kposo. Ngô u Timoteu kua ngô na u tamen di ye? Yange doo ve kpa ishima gema nyian ve ér kwaghbo a va za er wan ve, kpa ve soo ér or a fa ga shinii? Hanma or je kpa a lu nan nahan.

Kwagh u se fe yô, Timoteu yange za tom la. Hen sev mbu se pase kwagh u mbu ken mhii u ngeren ne la, Timoteu hingir or u zenden vea apostoli Paulu. Shighe u mough hen Lisetera la, hanma nguhar ku yange una tôô cii, una ndyar sha agboghol shin sha toho kpa, a seer gban ica a ya, shi i lu u yemen hen ijiir i a fe ga yô. Iorov mba utar mban zende zan zan ve kar nyôron Ikonium. Timoteu maa hii u nengen er Paulu man Shila lu pasen mbananjighjigh mba ken Ikonium akaawan a mbahemenev mba shin itine mba ve lu ken Yerusalem la tindi ve a mi la, man er ve lu taver jighjigh u anmgbianev mbara kpaa yô. (Aerenakaa 16:4, 5) Kpa kwagh ne lu a lu mhii di tsô.

Mbamishen mban mba za sôron atôônanongo a ken Galatia mba been yô, ve kera kar sha igbenda i vesen i Mbaroma kaha vaanaa la ga, ve lu karen ken ukpuunkpuun mba ken tar u Ferigia, ve zende je kuma ukilomita uderi imôngo, ve yem vegher u ken imbusutarimese, shi ve za kar ve yem vegher u shin ityôtar. Er ve lu zan hanma ijiir i icighan jijingi u Aôndo a tese ve cii yô, ve za kar ve yem ken Teroa, ve za nyôr tso ve per ve za ken Masedonia. (Aerenakaa 16:6-12) Hen shighe ne, Paulu nenge er Timoteu a lu a iwasen kpishi yô. Paulu maa undu Timoteu vea Shila ken Berea. (Aerenakaa 17:14) Shi yange tindi gumor Timoteu ken Tesalonika tswen je kpaa. Timoteu za dondo kwagh u yange nenge Paulu man Shila er la vough, nahan taver jighjigh u Mbakristu mba hen ijiir la.—1 Mbatesalonika 3:1-3.

 Paulu yange va nger kwagh sha Timoteu ér: “Gadia m kera ngu a orgen u nan lu ishima i môm a ven u nana ver ishima sha kwagh wen sha mimi nahan ga.” (Mbafilipi 2:20) Yange gba ôron kwagh ne gagh tsô ga. Timoteu yange zua a iti i dedoo ne sha ityom i kiriki i yange eren kpoghuloo la, kua ishimawan na a mbamtaver. A ver agumaior ikyav i dedoo nyian kpen kpen! Hanma shighe yô, umbur wer ka we iyol you i gbe u u er kwagh u van we a iti i dedoo ye. Wea lu gumor yô, u ngu a ian i doon tsung i zuan a iti i dedoo sha u veren Yehova Aôndo hiihii ken uma wou shi eren kwagh a mbagenev sha icivir man sha dooshima.

“NÔNGO, VA KOHOL MO FEFA”

Timoteu yange hii u eren tom u Orkristu iyev je

Timoteu yange na shighe na u eren tom imôngo vea ijende na apostoli Paulu kpoghuloo je kuma er anyom 14 nahan. Yange tagher a mbamtaver man akaa a nan un msaanyol ken tom ne kpishi, er Paulu nahan. (2 Mbakorinte 11:24-27) Shighe ugen la i wuhe Timoteu sha ci u jighjigh u nan na kpaa. (Mbaheberu 13:23) Yange anmgbianev mba nomso man mba kasev doo un ishima tsung shi kwagh ve gba un ishima vough er Paulu nahan. Ka nahan ve Paulu nger un washika ér: “M umbur mliam ou” ye. (2 Timoteu 1:4) Ikyav tese ér Timoteu yange hen u ‘vaan a mba ve vaan la imôngo’ shi zungwen a ve, sha er una hemba taver ve ishima shi surun ve asema kpaa yô, vough er Paulu nahan. (Mbaromanu 12:15) Se kpa hanmô wase nana hen u eren nahan vough!

Sha nahan yô, Timoteu va hingir ortamen u veren ikyav i dedoo ken nongo u Kristu. Paulu yange na un tom u zenden sôron atôônanongo sha u taver anmgbianev asema shi wan ve kwagh tseegh ga, kpa na un ian i tsuan anmgbianev mba nomso mba ve kom la veren ve mbatamen man udiakon ken atôônanongo.—1 Timoteu 5:22.

Paulu yange soo Timoteu kpishi, nahan ôron un akaa a wasen un tsung shi waan gumor ne kwagh er ka ter a wan nahan. Yange wa Timoteu kwagh ér a ver ishima sha tom u vesen u i tsegha un sha jijingi ér a er la, shi a̱ za hemen u vesen sha mfe man sha ieren. (1 Timoteu 4:15, 16) Shi yange wa Timoteu kwagh ér mayange a de deen ér iyev nav, kua aeren a na agen a sha marami a yange un u tilen dông eren kwagh u vough shighe u i gbe u una er nahan la ga. (1 Timoteu 1:3; 4:6, 7, 11, 12) Shi Paulu wa un kwagh sha kwagh u mkpeyolga na je kpaa, tese un er una nôngo a angev mbu yan gbaan faa faa, mbu a̱ shi nan kpa lu yav mbu nyoon mbu mbu zer zan un iyol la yô.—1 Timoteu 5:23.

Ken masejime yô, Paulu va fa er un sôôn kpen yô; ikyav tese ér lu u ica a gba ga tsô a wua un. Nahan a nger Timoteu washika u masetyô. A ôr kwagh u kôron ken ishima ne ker, ér: “Nôngo, va kohol mo fefa.” (2 Timoteu 4:9) Timoteu yange doo un ishima tsung, je yila un ér: “Wan wam u doon mo ishima man u jighjigh ken Ter.” (1 Mbakorinte 4:17) Ka nahan ve yange soo ér ijende na ne a lu a na ikyooso ikyooso zum u kuma u una kpe la ye! Hanma wase nana pine iyol i nan ér, ‘Ior mba keren msurshima hen a mo shighe u ve tagher a zayol kpa?’

Timoteu yange fatyô u zan ape Paulu lu la faa je he? Se fa ga. Kpa kwagh u se fe yô, hanma shighe yô yange a nôngo sha afatyô na cii a er kwagh u nan Paulu kua mbagenev ishimataver shi surun ve asema. Yange eren kwagh vough er iti na i tese nahan; inja i iti i Timoteu la ér, “Or u Nan Aôndo Icivir.” Nahan a ver ikyav i doon tsung sha kwagh u jighjigh u nan i hanma wase nana dondo yô, sea lu agumaior shin mbaganden kpaa.

^ par. 9 Nenge ngeren u ken Iyoukura ne u a lu a itinekwagh ér “U Fa Kpa?” la.

^ par. 20 Timoteu yange kegh iyol ér i tsôngo un er Paulu kaa nahan. Paulu kaa ér i tsôngo un kpa lu sha ci u gba u Orkristu nana tsôngo keng ga, lu sha ci u Mbayuda mba un lu za pasen ve kwagh la ve de zough a ma ityôkyaa i kôron ave sha mi vendan mve u gumor, u ter na lu Ortyôtyev ne ga yô.—Aerenakaa 16:3.