Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura  |  Namba  1 2016

 ITINEKWAGH I TAMEN | U FATYÔ U KAVEN BIBILO

Ape U Zua a Iwasen Ve U Ôr Bibilo U Kav Yô

Ape U Zua a Iwasen Ve U Ôr Bibilo U Kav Yô

Tôô wer u za zende ken tar u u lu a vande zan ga yô. Nahan u za tagher a ior mba u hoghol a ve ga yô, kua aeren a ve a ityôô man kwaghyan ve man inyaregh vev. A lu u tumbuluu, er hanma or je kpa a lu nan nahan.

Zum u u lu ôron Bibilo sha kwa u hiihii yô, alaghga kape a lu u tumbuluu je la. A lu u er u ngu ôron ka kwagh u ior mba tsev u u fe ga nahan. U tesen ikyav yô, alaghga u lu ôron kwagh u ior mba ngise i yilan ér Mbafiliti la, man ieren i ‘anden akondo,’ i i fe i hen ijiir you ga la, shin u lu ôron kwagh u kwaghyan u i yilan ér mana la, kua inyaregh ki i yilan ér talenti la. (Ekesodu 16:31; Yosua 13:2; 2 Samuel 3:31; Mateu 25:27, 28) Akaa ne cii aa cimin we u kaven. Er or ka nana za ken tar u nan lu a vande zan ga ve i lu nan tumbuluu nahan, aluer u zua a or u pasen we akaa nahan, iwasen la ia doo u gaa?

ER NGISE I WASE IOR LA

Er i hii u ngeren Bibilo shighe u shi anyom er 1513 u a mar Yesu la je tsô, i hii u wasen ior ér ve kav kwagh u i nger ken Bibilo la. U tesen ikyav yô, Mose, or u hiihii u hemen ikyurior i Iserael la, yange “kôr a mi pasen” inja i kwagh u i nger la.—Duteronomi 1:5.

Shi yange anyom kar kuma er dubu nahan je kpa, mba fan u tesen ior ken Ruamabera tsema tsema mbagenev lu. Shighe u shi anyom er 455 u a mar Yesu la, ikpela i Mbayuda kua mbayev vev kpishi kohol hen tembe ken gar u Yerusalem. Mbatesen ior Bibilo lu her lu ‘ôron [icighan ruamabera la] kimi hen tembe.’ Kpa lu kwagh u ve er cii la ga, er ve lu ôron atindi la, “ve pase inja i a kpaa, sha u ior ve̱ kav kwaghôron la yô.”—Nehemia 8:1-8.

Anyom deri utaan nga karen yô, Yesu Kristu kpa va er tom u pasen ior inja i mkaanem ma Ruamabera la. Jighilii yô, yange ior kpishi fa Yesu ér ngu ortesen. (Yohane 13:13) Yange a tese sha ishigh ki ikpelaior, shi a tese ior asange asange kpaa. Sha iyange igen la, Yesu pase zege ikpelaior kwagh, ôr akaa a ior kpishi ve yer ér Ityesen i sha Uwo la, nahan “kpiligh ikpelaior iyol a ityesen Na.” (Mateu 5:1, 2; 7:28) Shi ken inyom i 33 la, Yesu pase mbahenen nav uhar akaa shighe u ve lu zan ken wangar ugen ikyua a Yerusalem yô, lu ‘pasen ve icighanruamabera’ wang wang.—Luka 24:13-15, 27, 32.

Mbahenen mba Yesu kpa lu mbatesen ior Mkaanem ma Aôndo. Shighe ugen la, orgen ken tar u Etiopia, u eren tom ken ya u tor lu ôron kwagh ugen ken Ruamabera. Tsô orhenen ugen u i yilan un ér Filibu yô, za kohol un, pine un ér: “U kav kwagh u u lu ôron ne kpa?” Oretiopia ne gema kaa ér: “Á er nan man me kavaa? Saa or nana pasem.” Filibu maa pase un inja i mkaanem ma lu ôron la.—Aerenakaa 8:27-35.

ER I WASEN IOR NYIAN LA

Nyian ne, Mbashiada mba Yehova mba eren tom u tesen ior Bibilo ken ityar 239, er mbatesen ior Bibilo mba sha ayange a tsuaa la nahan. (Mateu 28:19, 20) Hanma kasua yô, ka ve wase ior mba hemban miliôn utaankarunyiin u ôron Bibilo kaven. Mbahenen Bibilo mban kpishi ka mba i yese ve ken kwaghaôndo u Mbakristu ga yô. Ka i hen Bibilo a ve gbilin, sha uya vev man sha shighe u ve soo la, kua sha ajiir a ve soo la cii. Ka i hen kwagh a mbagenev sha hanseeti gayô vidio u sha kômputa.

U fatyô u lamen a ma Orshiada u Yehova, nahan nana pase u er kwaghhenen ne una wase u la vighe vighe. U er nahan yô, u nenge er Bibilo i taver i gande u kaven ga, kpa i lu a “inja sha ityesen man sha mkôôm man sha myange man sha myese u ken perapera kpaa,” sha u wasen we ér u ‘kuma shi u lu a agoyol sha ci u hanma tom u dedoo’ yô.—2 Timoteu 3:16, 17.