Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

U Fa Kpa?

U Fa Kpa?

Lu mbamtaver mba nyi Herode tagher a mi shighe u lu hiden maan tempel u ken Yerusalem laa?

Sha hiihii la, lu Solomon maa tempel u ken Yerusalem la sha igyungu ye. Shi yange maa ukpar vegher u sha ityoughkitaregh kua ityôtar i igyungu la sha er una er tembe u̱ ningir imaagh kira i tser yô. Herode yange soo u maan tempel u a hembe kehen shi a hembe doon a u Solomon la yô, nahan hii u sôron shi gbanger a tempel u i vande maan la.

Mbamaan kwagh mba Herode yange ve gbanger a vegher u tempel u ken imbusutarimese la, ve seer ityembe i ker. Vegher u ken imbusutariyan la di i seer gbanger a mi kuma er angahar 105 nahan. Yange ve er kwagh ne sha u wan awen a vesen shi maan ukpar mba lun civirii. Yange i maa ukpar mban zan zan tav je kuma er angahar 165 nahan.

Herode yange palegh u eren kwagh u una vihi Mbayuda shin una timbir ityom i ken tempel kua iniav mbi nan ga yô. Or u timen sha akaa a Mbayuda u i yer un ér Josephus la kaa ér, Herode yange tese Mbayuda mba ve lu upristi la tom u kapinta man u kuan awen je kpaa, sha er ortom u nan lu pristi ga nana de nyer ken ma icighan ijiir ga yô.

Herode yange kpe cii i mase kuren tom ne ye. Ken inyom i 30 la nahan, i er tom ne nôngo u kuman anyom 46. (Yohane 2:20) Lu Agripa u sha Uhar, wan u wan u Herode la mase kuren tom ne ken inyom i 50 la ye.

Er nan ve ior mba hen icile i Melita yange ve hen ér apostoli Paulu ka or u wuan ioro?

Inmgbianaôndo u ijirôron i mimi (u a lu ken imese ne) ngu gbidyen inmgbianaôndo u ijirôron i mimi ga la

A̱ shi nan kpa ior mbagenev hen icile i Melita la dondon atesen a kwaghaôndo u Mbagrika. Nenge kwagh u i nger ken takerada u Aerenakaa ér yange er Paulu shighe u tso ur a na hen icile i Melita la. Zum u apostoli ne kohol ayegher a ikyon haa sha usu u i keer sha ci u ve mba tso ur a ve la ve ôso la, bo iyô va unde un sha uwe. Nahan ior mba hen icile la kaa ér: “Or ne ka orwuanor keng; shin er a war zegemnger nahan kpaa, ijirôron de un er a̱ war ga.”Aerenakaa 28:4.

Ishember i ken zwa Grika i i gem ér “ijirôron” la ka “di’ke.” Ishember ne ngi ôron kwagh u ijirôron i mimi di tsô. Kpa ken kwaghhir u Mbagrika yô, Dike gema lu iti i inmgbianaôndo u ijirôron i mimi. Ior yange ve henen ér Dike nengen akaa a uumace ve eren ken myer la, nahan or yange nana er ifer i ior ve fe kwagh sha mi ga yô, Dike a za ôr aôndo u Seuse kwagh sha mi ér a̱ tsaha nan. Sha nahan yô, ­ngeren ugen pase ér a̱ shi nan kpa ior i Melita lu henen ér: “Shin er ­Paulu a war ku shin zegemnger nahan kpa, ibo ngi a na her, ka ­nahan ve inmgbianaôndo Dike a tsaha un . . . sha bo iyô ye.” Kpa zum u ior mban va nenge ér kwagh er Paulu ga yô, ve gema mhen ve ne.