Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura  |  Setemba 2015

 ITINEKWAGH I TAMEN | MBAKPENEV VEA NDER—KWAGH A FATYÔ U EREN NAHANA?

Ka Nyi Ka i Er Or Zum u Nan Kpe Kera Laa?

Ka Nyi Ka i Er Or Zum u Nan Kpe Kera Laa?

“Ajiir nga atar a yange m hen mer or ka nana kpe ve nan yem her yô; yange m hen mer ka nan yem sha gayô ken igyamusu gayô ken pugatori. Yange m fa mer m kuma u yemen sha ga, kpa shi m nenge mer m er akaabo vihi je kuma u me yem ken igyamusu ga. M fa kwagh u lu pugatori jighilii ga. M lu a nenge a imbakwagh la ken Bibilo ga. Lu di kwagh u ior ôron tsô.”—Mkaanem ma orgen u i yer un ér Lionel yô.

“Yange i tesem ér ior cii ka ve yem sha shighe u ve kpe yô, kpa m na jighjigh a kwagh la ga. Yange m hen mer or ka nana kpe yô, kwagh u nan bee, nana fatyô u va lun uma ken hemen ga.”—Mkaanem ma orgen u i yer un ér Fernando yô.

‘Ka nyi ka i er or zum u nan kpe kera laa? Ior asev mba ve kpe mbara mba za yan ican mapee? Se tsa shi se nenge a ve je kpa? Se er nan ve se fa mimi sha kwagh u mbakpeneve?’ I lu nahan u pine iyol you mbampin mban vee? Nenge ase kwagh u mimi u Bibilo i tese ne. Hiihii yô, de se nenge kwagh u Bibilo i er sha kwagh u ku yô. Shi se ôr kwagh u ishimaverenkeghen i se zough a mi ken Bibilo, i i lu Mkaanem ma Aôndo la kpaa.

 Mlu u Mbakpenev Ngu Nena?

MLUMUN U BIBILO I NE YÔ: “Gadia mbaumav fa er vea kpe yô, kpa mbakpenev yô, fa ma kwagh ga, kera mba a ma injar kpaa ga, u umbur ve tsô kpaa mba kera umbur ve ga. Hanma kwagh u uwegh ough ku zough a mi u eren yô, er un sha agee ou je, gadia ma tom shin mhen shin mfe shin kwaghfan mba shin Sheol henpe u ze la ga.” *Orpasenkwagh 9:5, 10.

U ôron kwagh kpishi ga yô, kwagh u i yer ér Sheol shin Hade la ka mlu u orkpen; ka a kaa ér or yem shin Sheol shin Hade yô, nan kera fa ma kwagh ga shi nan kera ngu eren ma kwagh kpaa ga. Orjighjigh Yobu yange nenge Sheol ér ka nyi? Yange akaa na cii saa shi ônov nav cii kpe ken iyange i môm, shi gba avav a nyoon tsung sha iyol na cica cii. Tsô a zamber a Aôndo ér: “Kpe ahii, ma U yerem shin Sheol, [“shin hell,” Bibilo i Mbafada i i yer ér Douay Version la] ma U yerem zan zan iyugh You ma i kar kera, ma U verem shighe, ma U shi U umbur mo!” (Yobu 1:13-19; 2:7; 14:13) Yobu yange fa je ér Sheol ka igyamusu i una yem ker una za hemba yan ican ga. Kpa nenge ér ka mlu u una nyôr ker ve una mem yô.

Se fatyô u henen kwagh u mbakpenev sha gbenda ugen kpaa. Gbidye kwar sha kwagh u Ruamabera a ôr sha kwagh u iorov anigheni mba i nder ve shin ku la.—Nenge itinekwagh i i kaa ér “ Iorov Anigheni mba Bibilo I Kaa Ér I Nder Ve Shin Ku La.”

Or môm ken iorov anigheni mban kaa ér yange nan za lu hen ijiir i doon tsung shin i yan ican ga. Luun er ior mba yange i nder ve shin ku mbara za hen imba ijiir la shighe u ve kpe la nahan, yange ma ve pase ior gaa? Shi ma i nger kwagh la ken Bibilo sha u hanma or a ôr ga zee? I nger imbakwagh la ijiir i môm ken Ruamabera ga. Ikyav tese ér iorov anigheni mban lu a kwaghmôm u ôron sha kwagh ne ga. Sha ci u nyi? Sha ci u ve fa ma kwagh ga, ve lu er mba yaven mem mem nahan. Jighilii yô, ashighe agen Bibilo ka i tôô ku i kar sha mnya. U tesen ikyav yô, shighe u Lasaru kpe la, Yesu kaa ér ngu yaven a yav.—Yohane 11:11-14.

Nahan yô, ka ishimaverenkeghen i nyi se lu a mi sha kwagh u mbakpeneve? Vea fatyô u hiden shi lun umaa?

^ par. 7 Ishember i ken zwa Heberu i i gem ér “Sheol” la ka Uwar; i yila i ken zwa Grika ér “Hade.” Ubibilo mbagenev gema asember ne ér “hell,” kpa kwagh u i kaan ér ka ijiir i za tsahan ior la yô, ka ityesen i ken Bibilo ga.