Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Mimi Je Se Fatyô u Eren Kwagh u Doon Aôndo?

Mimi Je Se Fatyô u Eren Kwagh u Doon Aôndo?

Ka wea ôr kwagh u ior mba i wuese ve ken Bibilo kpishi la nahan, u hide u kaa ken ishima you wer, ‘me fatyô u lun er ve nahan ga!’ shinii? Alaghga u kaa ken ishima wer, ‘m ngu or u mimi za bee ga shin m ngu orperapera ga, shi m eren kwagh u vough hanma shighe ga.’

Yobu lu “or u mimi, u perapera.”—Yobu 1:1

I ôr kwagh u tertamen Yobu ér lu “or u mimi, u perapera.” (Yobu 1:1) I yila Loti ér “or u perapera.” (2 Peteru 2:8) Davidi di i kaa ér yange eren “kwagh u a lu vough” yô, sha ishigh ki Aôndo. (1 Utor 14:8) Nahan kpa, aluer se seer timen sha uma u ior mba Bibilo i er kwagh ve ne doo doo yô, se nenge ser (1) yange ve er akaabo, (2) se fatyô u henen akaa kpishi ken ieren ve la, shi (3) uumace mbaasorabo vea fatyô u eren kwagh u doon Aôndo.

YANGE VE ER AKAABO

“[Aôndo] yange yima Loti, or u perapera u ya ican ken ishima tsung sha ci u ijimba i eren i mbaaferev mbara.”—2 Peteru 2:7

Yobu yange tagher a atsan ciligh ciligh je lu un inja er Aôndo er kwagh a na shami ga nahan. Yange hen tsembelee ga maa kure ikyaa ér una na Aôndo jighjigh shin una na un ga kpa, kwagh gba Aôndo sha kwagh na ga. (Yobu 9:20-22) Yobu nenge ér un ngu orperapera je yô, mkaanem nam lu mbagenev inja er ngu kaan ér perapera na hemba u Aôndo nahan.—Yobu 32:1, 2; 35:1, 2.

Loti yange timbir u eren kwagh ugen u ma tsua  u eren fese shi ma er wang yô. Yange ishima za un iyol sha ci u ieren i jimbagh i ior mba ken Sodom man Gomora lu a mi la je “ishima na i perapera la lu vihin.” (2 Peteru 2:8) Yehova kaa a Loti ér un soo u timin agar a ifer ne kera shi waren Loti vea tsombor na. Nenge er lu Loti je ma lu or u hiihii u duen ken gar la kera yô. Er lu shighe u eren beer ga nahan kpa, Loti gema lu eren zô zô. Mbatyomov mba i tindi ve ér ve va due a Loti man tsombor na la gba un sha uwe kua tsombor na due a ve ken won u gar la, ape kwagh a er ve ga yô.—Genese 19:15, 16.

Davidi yange ‘dondo Aôndo a ishima na cii, lu eren kwagh u a lu vough tseegh sha ashe a Aôndo.’—1 Utor 14:8

Davidi yange kôr iyol na tsaha ga za er idya a kwase u orgen. Kwagh u kpilighyol yô, Davidi ker gbenda u cirin kwaghbo na la sha u wuan nom u kwase la. (2 Samuel, ityough 11) Bibilo kaa ér “kwagh u Davidi er la yô, vihi TER ishima.”—2 Samuel 11:27.

Yobu man Loti man Davidi cii yange ve er akaabo, man agen lu a vesen tsung. Kpa er ngeren ne a tese shin heen nahan, ve cii yange sar ve a ishima i môm u civir Aôndo, shi ungwan imo na. Yange ve kegh iyol i tesen ér ve vaa afanyô sha kwagh u ve er la shi ve sôr ape gba u vea sôr cii. Sha nahan yô, Aôndo zungwe ve mhôônom, kwagh u hemban cii yô, Bibilo kaa ér ve lu ior mbajighjigh.

KA NYI SE FATYÔ U HENEN KEN VE?

Er se uumace se lu mbaasorabo yô, ka keng se er akaa agen shami ga. (Mbaromanu 3:23) Kpa shighe u se er kwaghbo yô, doo u se tese ser se vaa afanyô sha kwagh la, shi se er hanma kwagh u se fetyô cii sha u sôron zayol la.

Yobu man Loti kua Davidi yange ve ker gbenda u sôron akaa a ve er shami ga la nena? Yobu yange  hen ér un ngu or u mimi. Kpa Aôndo wase Yobu kav kwagh u na ve nyôr ken zayol la yô, nahan Yobu kôôm mhen na u shami ga la shi vaa afanyô sha kwagh u ôr la. (Yobu 42:6) Loti yange nenge ieren i ijimbagh i ior mba ken Sodom man Gomora la lu un kwaghbo vough ér atindi a Aôndo a tese nahan. Zayol na yô, yange er zô zô yum. Kpa ken masejime yô, a due ken agar a gba u a tim a la kera, nahan war mtim u Aôndo va a mi la. Yange ungwa icintan, nahan gema ashe ken ijime ér una kenger kwagh u un undu ken gar la tsô kpaa ga. Shin er Davidi per atindi a Aôndo sha akaabo a vesen a a er la nahan kpa, yange pase er ishima lu un ker jim jim la sha u geman ishima shi zamber a Aôndo sha mimi ér a de un kwaghbo.—Pasalmi 51.

Gbenda u Aôndo zungwe ior mban mhôônom la zua sha gbenda u vough u a nengen uumace mba yinan la. Aôndo “fa mlu wase, A umbur er se lu vuulevu je yô.” (Pasalmi 103:14) Nahan, er Aôndo a fe ér se fatyô u palegh u eren akaabo ga yô, ka nyi a soo ér se erene?

Aôndo “fa mlu wase, A umbur er se lu vuulevu je yô.”—Pasalmi 103:14

UUMACE MBAASORABO VEA ER KWAGH U DOON AÔNDO NENA?

Gbenda u Davidi wa wan na Solomon kwagh la tese er se fatyô u eren kwagh u doon Aôndo yô. Yange kaa a Solomon ér: “We wan wam Solomon, fa Aôndo u teru, civir Un a ishima i môm.” (1 Kroniku 28:9) “Ishima i môm” ka nyi? Ka ishima i i soo Aôndo shi i soo ér ia fa un shi ia er kwagh u a soo la yô. Ka ishima i i lu a mshi shio ga, kpa i sar i tsung u civir Aôndo shi ungwan imo na, shi i keghen iyol ér i kôôm i yô. Er Aôndo doo Yobu man Loti kua Davidi ishima shi sar ve u ungwan imo na yô, Aôndo nenge ér Yobu ka or u “mimi,” Loti ka “or u perapera,” Davidi di gema ka or u “eren kwagh u a lu vough tseegh.” Shin er ve lu mbaasorabo nahan kpa, ve fatyô u eren kwagh u doon Aôndo.

“Ishima i môm” ka ishima i i soo Aôndo shi i soo ér ia fa un shi ia er kwagh u a soo la yô

Sea hen sha akaabo a se soo ser a va se ken ishima ga, shin sea ôr akaa a doon ga shin sea er akaa a se va nenge ser ka a shami ga kpa, kwagh u ior mba se ter kwagh ve ne a taver se ishima. Aôndo fa ér sea nôngo nan nan kpa se fatyô u lu a isholibo iyol shio hegen ga. Nahan kpa, a soo ér se tese ser un doo se ishima shi se nôngo tsung se ungwan imo na. Aluer se mba eren nahan a ishima i môm yô, se fa ser se kpa se fatyô u eren kwagh u doon Aôndo.