Aôndo una de ér uumace ve za hemen u teman tor sha mbagenev shi vihin mlu uumace u ken hemene? Ei, er se vande nengen ken ngeren ugen la nahan, una va kar a atsan a i eren ior la man ican i uumace ve ye anyom uderi imôngo hegen la kera. Aôndo u a gbe tar kua uumace la soo ér we u fa wer shighe u una er kwagh ne la zulum. Ka sha nyi gbenda nahan a pase se kwagh u hange hange nee?

Hen ase sha ikyav i tesen ne: Aluer u ngu zan zende hen ijiir i u vande fan ga yô, alaghga u hii keren gbenda sha Intanet man sha umaape kua ngeren mba tesen gbenda. U za nguren nengen a akav a a zough sha a i tese u la yô, u fa je wer u zulum a ijiir la, nahan ishima a gba u shimi. Kape se kpa Aôndo a ne se Mkaanem nam ma lu pasen se er akaa a lu geman shin tar sha igbenda i vesen je la. Er se lu nengen a akav a vesen a tesen ér mkur zulum la yô, se fa je ser se mba ken shighe u mkur a sôôn van yô.

Bibilo pase ér tar ne ua nyôr ken shighe u cier iyol u i gbe je uumace ve lu a nenge a mi ga yô, man shighe shon una za zan zan a ar ken mkur. Hen shighe la, akaa a kpiligh iyol aa lu eren sha tar cii shi ior vea nyôr ken mbamlu mba i gbe uumace je ve lu a tagher a mi ga yô. Nenge ase akaa agen a Mkaanem ma Aôndo ma kaa ér aa er ne.

1. AYÔÔSO MAN UAAHE KUA ATSAN ATÔ KPOSO KPOSO AA LU SHA TAR WUEE Kwaghôron u profeti u i nger ken Mateu ityough 24 la ter akaa a aa er sha tar a tesen ér mkur zulum yô. A lu ikyav la ia tese ér se mba ken ayange a “mkurtar,” shi ia lu zan zan “mkur una kuma ye.” (Ivur 3, 14) Akaa shon agen yô, ka ityav mbi vesen man ijen man ityartenger sha ajiir kposo kposo shi ior vea lu vendan atindi seer a seer man m-ban u dooshima shi mbahemenev mba kwaghaôndo vea lu meen ior shi tsumen a ve. (Ivur 6-26) Ka mimi, akaa ne agen nga vanden eren anyom deri imôngo hegen. Nahan kpa, er mkur a zulum yô, akaa ne cii aa lu eren hen shighe u ican ne. Shi akaa atar a tesen ikyav i mkur a se lu teren shin heen ne kpa aa lu eren hen shighe shon môm.

2. AEREN A IOR Bibilo kaa ér hen “ayange a masejime” ne, aeren a ior aa lu vihin gban a gba kera. Bibilo kaa ér: “Ior vea hingir mbawan ayol a ve ikyo tseegh man mba inyaregh ki doo ve ishima man mbahagher sha akaa man mbagengese iyol man mbaôron kwagh dang dang, man mbahemban mbamaren ve ato man mbalun a ishughun ga man mbalun wang ga, man mbalun a dooshima ga man mba ve soo u himen iyongo kpaa ga man mbaerenangereke man mbakôron ayol a ve tsaha ga man anomaior a bo man mba kwagh u dedoo a doo ve ga man mbapasen ior aker man mbawan uma ve ikyo ga man mbamoron ayol a ve man mba iember i iyolough i hembe doon ve a Aôndo la.” (2 Timoteu 3:1-4) Ka mimi, ieren i nengen or a ice sha ityough ga la ka kwagh u he hen uumace ga, kpa ior vea hemba tese ieren ne ken “ayange a masejime” ne cii, sha nahan yô, i yila ayange a masejime ne ér “ashighe a ican.” U ngu nengen er aeren a ior a lu hemban tesen inja i vihin ne gban a gba kera kpa?

3. MVIHI U I LU VIHIN TAR NE LA Bibilo kaa ér Aôndo una “tim mba ve lu vihin tar la.” (Mpase 11:18) Ka sha igbenda i nyi nahan ior vea lu vihin tara? I ôr kwagh u shighe u Noa lu uma la kpa nahan, ér: “Tar vihi sha ishigh ki Aôndo, man tar mgbough a apera kpaa. Aôndo nenge, tar vihi.” Nahan Aôndo ôr kwagh u ior mba ve lu vihin tar mbara ér: “Timin Yam ve” kpee je. (Genese 6:11-13) U ngu nengen a ikyav tseer tseer i tesen ér tar ne iv a ipila kpa? Shi kwagh ugen yô, uumace ar hen shighe u i gbe ve je ve lu a vande nyôron ker ga yô: Mba a tahav mbu vea fatyô u vihin tar u se tem sha u ne kpôô kpôô sha u timin uumace mba ve lu sha u cii. Mba a ikyav mbi numuv mbi vea fatyô u eren kwagh ne a mi yô. Shi mba vihin tar sha gbenda ugen kpaa. Akaa agen a a wasen se ve se ze hemen u lun uma sha tar, er ahumbe a se ôôn mi ne nahan, man imendenev man annyamev  kua utyeku cii, mba vihin kure kure sha ci u uumace mba eren a mi sha inja ga.

Pine iyol you wer, ‘Hii er anyom deri môm nahan tseegh hide ken ijime, uumace lu a tahav mbu timin ayol a ve vindi vindi kpa? Kpa hegen ne uumace mba tesen tahav mbura kpoghuloo sha u kohol ikyav mbi numuv mbi hemban cii man sha u vihin ikyasen u tar u se tem sha u ne. Kwaghfan u uumace sha kwagh u iwavaren ngu seer a seer je yô, kera mba fan ityô u kaven shin yangen akaabo a iwavaren i ve a mi la ga. Nahan kpa, ka er uumace ve soo ér tar u va lu ken hemen la ua va lu ga, shi mba a tahav mbu geman tar ér u lu kwagh u ve soo la kpaa ga. Aôndo tôndo zwa ér uumace vea lu a tim hanma kwagh u uma sha tar kera ga je, una tim mba ve lu vihin tar mbara kera!

4. TOM U PASEN KWAGH SHA TAR CII Vegher ugen u a lu ikyav i tesen shighe u mkur la tsengapasen tom ugen u a lu eren u kpoghuloo je a hemba ave a tse yô, ér: “Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye.” (Mateu 24:14) Tom u pasen kwagh ne ua kaha kposo a tom u pasen kwagh u i vande eren anyom uderi imôngo ken ijime la. Ken ayange a masejime cii, a lu “Loho u Dedoo u tartor ne” a lu hemban pasen ye. U fa nongo u kwaghaôndo u u lu pasen loho la jim jim kpa? Man aluer ka inja er mbagenev mba pasen loho ne yô, ka hen tar wou tseegh ve lu yee, shin mba samber a loho u dedoo ne ‘tseren tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior ciilii’?

Mba pasen loho u Tartor u Aôndo tar sha won cii ken ijô uderi imôngo

Ijiir i sha Intanet i www.jw.org la ngi pasen “Loho u Dedoo u tartor ne” tseegh. Ijiir ne ngi a ityakerada i pasen loho ne ken ijô i hemban 700. U fa ma nongo ugen u tsough a ishima i u u hemban pasen loho u dedoo u Tartor ne sha tar cii nahan kpa? Yange i fa Mbashiada mba Yehova sha iniôngon ve i samber a loho u dedoo u sha kwagh u Tartor u Aôndo la ica i gba cii, i due a Intanet ye. Hii ken inyom i 1939 la je, igbende i hanma magazin u Iyoukura ka i lu a ishember i “Yôôn Tartor u Yehova” la sha mi. Takerada ugen u u er kwagh u ukwaghaôndo yô kaa ér mba a er tom u pasen kwagh “kpoghuloo je i nôngo u tseren tar cii,” er Mbashiada mba Yehova nahan ga. Loho u dedoo u ve ôron ior ken shiada u ve eren ne yô ér, ica ia gba ga tsô “mkur una va” sha tahav mbu Tartor u Aôndo.

SHIGHE U CIER IYOL U TAR U LU A VANDE NYÔRON KER GA YÔ

U nenge akaa a anyiin a Bibilo i kaa ér aa lu ikyav i tesen shighe u mkur, a i er kwagh sha mi ken ngeren ne la nga eren hen shighe u u lu uma nee? Magazin ne pase ior akaa a lu zan hemen sha tar la hemba anyom deri môm hegen, sha u wasen hanma or nana nenge er se mgbôghom a mkur yô. Ka mimi, mbanyimanakaa ka  ve hure sha ér, akaa a i er la cii aa fatyô u lun mbamhen mba ior ve dugh a mi sha mbamnenge vev yô. Shi ve kaa ér ka er igbenda i samber a abaver a tar cii i lu seer a seer ve i lu inja er mlu u tar ne ngu vihin gban a gba kera ye. Nahan cii kpa, akav nga hemban tesen hegen cii ér se mba ken mkur u shighe u i gbe uumace je ve lu a vande tagher a mi ga yô.

Mbatôvon sha akaa nenge ér se zulum a shighe u akaa a vesen aa va gema sha tar ne yô. U tesen ikyav yô, ken inyom i 2014 la, mzough u mbasainsi man mbawasen ior u kaven kwaghbo u una fatyô u tseren ve, u i yer ér Security Board la ta gbaa u Mzough u Ityar Cii u a keren bem man mkpeyol sha ci u ityar cii, u i yer ér United Nations Security Council la icin sha akaa aa fatyô u timin uumace cii yô, ken ipipaabaver i i yer ér Bulletin of the Atomic Scientists la. Mbatimen sha akaa mban kaa ér: “Akaabo a timin uumace a se tim sha mi vighe vighe ne na yô, se mba kaan ser kwaghbo u timin ior u iwavaren ia fatyô u van uumace a mi la ngu her vese.” Ior kpishi na jighjigh hegen ér se mba ken shighe u cieryol u tar u lu a vande nyôron ker ga yô. Mbagberen magazin ne kua ior kpishi mba ve ôron un yô nenge ér shighe u cieryol u se lu ker ne ka ayange a masejime jighilii shi mkur zulum je ka u henen a hen ga. Yô, de cian kwagh u una va er u ken hemen la ga, kpa i saan we iyol sha kwagh u u va zua a mi ken hemen la. Sha ci u nyi? Sha ci u u fatyô u waren mkur!