Aver yem sha atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 Tese Ônov Ou

Wan u Anngô u Paulu u Kwase Yange War Uma u Anmgbian na Paulu

Wan u Anngô u Paulu u Kwase Yange War Uma u Anmgbian na Paulu

U FA er apostoli Paulu lu a anmgbianev mba yange ve lu mba dondon Yesu kpa? *— Ikyav tese ér, anngô na u kwase vea wan na u nomso yange ve lu mba dondon Yesu. Wan u anngô u Paulu ne yange war Paulu! Se fa iti na jighilii ga, shi se fa iti i ngô na kpaa ga, kpa se gema se fa kwagh u wan ne er yô. U soo u fan kwagh u yange er la kpa?—

Paulu yange sember za hiden zende na u mishen u sha utar la, lu ken Yerusalem hen shighe la. A̱ shi nan kpa, lu ken inyom i 56 la. (Aerenakaa 7:58) Yange i kôr Paulu, i wa ishima u yemen a na ken gar u Sesaria za ôr un ijir ker. Kpa mbaihyomov mba Paulu gema soo ér i̱ ôr un ijir ga. Ve soo u wuan un! Nahan ve kange zwa ér iorov 40 ken a ve ve za kegh sha gbenda, a nguren karen a Paulu yô, ve wua un.

Kpa, wan u anngô u Paulu u kwase la ungwa awashima ve ne. U fa kwagh u yange er kpa?— A za hen Paulu a za ôr un hanma kwagh cii. Her ave ave je, Paulu yila torutya ugen, kaa a na ér: “Za a wanyekwaor ne hen torutya u tamen, gadia ngu a kwagh u una ôr un yô.” Nahan torutya la za a wanyekwaor la hen torutya u tamen, Kaloudia Lishia, á kaa a na ér wanyekwaor ne ngu a kwagh u injaa u ôron we. Tsô Kaloudia kôr wan u anngô u Paulu u kwase ne sha uwe hide a na ken hua, gumor la maa ôr un hanma kwagh cii.

Kaloudia ta wan u anngô u Paulu ne icin gbang gbang ér: “De ôron ma or er u va pasem akaa ne ga.” Tsô a yila utormbautyav uhar, a kaa ér ve kohol mbautyaav 200, man mbaanyinyav 70 kua mbaawangev 200, ve̱ kohol iyol u moughon zan Sesaria. Mba kohol iyol cii yô, nomsombaiorov mba ve lu 470 ne mough ahwa ataankaranyiin tugh mbura ve za a Paulu doo doo hen Gomna Feliku ken Sesaria. Kaloudia nger washika hen Feliku pase un er i we ishima u wuan Paulu nahan.

Kpa er i bunde awashima u Mbayuda ne yô, hingir u vea za tile ken atejir ken Sesaria vea Paulu imôngo vea pase atôakyaa a ve yer un ijir sha mi la. Kpa ve lu a ikyav i tesen ér Paulu er ma kwaghbo ga. Nahan kpa, i wuhe Paulu a ishô na iyol tsa ken purusu anyom ahar. Tsô Paulu kaa ér una za a ijir la ken Roma, nahan i tindi ér i za a na ken gar la.Aerenakaa 23:16–24:27; 25:8-12.

 Kwagh u wan u anngô u Paulu u kwase ne tese se nyi?— Kwagh ne tese se ér gba u se lu ior mba taver asema ve se fatyô u tilen ôron kwagh u mimi zum mbagenev ve lu eren kwagh u vough ga ye, man aluer se er nahan yô, alaghga se war mbagenev. Yesu yange fa ér mbaihyomov nav mba “keren Un a ku” je kpa, a za hemen u ôron ior kwagh u Tartor u Aôndo. Yesu kaa a vese ér se kpa se ôron ior kwagh u Tartor shon. Se er nahan kpa? Se er nahan aluer se mba ior mba taver asema er wan u anngô u Paulu u kwase la nahan yô.Yohane 7:1; 15:13; Mateu 24:14; 28:18-20.

Paulu ngise wa gumor Timoteu, u lu ijende na la kwagh ér: “Ver ishima sha iyol you man ityesen you kpaa, taver ishima sha mi. Aluer ú er nahan yô, ú yima iyol you kua shi mba ve lu ungwan we la kpaa.” (1 Timoteu 4:16) Sha kpôô yô, wan u anngô u Paulu u kwase ne kpa yange ngohol imba kwaghwan ne hen Paulu. We ú dondo kwaghwan u Paulu ne kpa?

^ par. 3 Aluer u ngu ôron ngeren ne vea wan wou yô, anhwange u i kper heen tiônôô ne ka u umbur we ér gba u ú mem sha er wan wou una na mlumun yô.