Aver yem sha atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 Tese Ônov Ou

Timoteu Yange Wa Iyol u Eren Tom

Timoteu Yange Wa Iyol u Eren Tom

“U WA iyol vee?” I lu nahan or pine u mpin ne vee?— Or u yange nan pine u mpin ne la nan soo u fan aluer u wa agoyol u eren ma kwagh yô. U tesen ikyav yô, alaghga yange nan soo u fan aluer wea lu a ityakerada you i henen kwagh yô. Shin wea ôr ijiir i í gbe u ne hen la yô. Ngeren ne una wase se u nengen er Timoteu yange wa iyol yô.

Timoteu shi lu a ishima i eren kwagh kpaa. Ka a kaa ér or ngu a ishima i eren kwagh nahan mba kaan ér nyi?— Zum u i lôhô Timoteu ér a̱ va icivir Aôndo yô á er kwagh er orcivir Aôndo ugen u yange kaa ér: “Mo ne, tindim” la. (Yesaia 6:8) Er Timoteu wa iyol u eren Aôndo tom shi lu a ishima i eren un tom yô, uma na doo kpen kpen. U soo u fan kwagh u uma u Timoteu kpa?—

Yange i mar Timoteu ken gar u Lisetera, gar ne lu ica a Yerusalem. Ngô na Unise, man ngô na u tamen Loisi yange ve henen Icighanruamabera kpoghuloo. Ve hii u tesen Timoteu Mkaanem ma Aôndo shighe u lu anikyundan la je.—2 Timoteu 1:5; 3:15.

Alaghga lu shighe u Timoteu lu anyom pue kar la, apostoli Paulu man Barnaba za ken Lisetera zum u ve due gôgô zende ve u hiihii u pasen kwagh la ye. Alaghga lu shighe u ngô u Timoteu man ngô na u tamen hingir Mbakristu je ne. U soo u fan mzeyol u Paulu man Barnaba yange ve tagher a mi yôô?— Ior mba hen ijiir ne mba ve soo kwagh u Mbakristu ga la ta Paulu awen, kpera un due a na ken won gar. Ve hen ér a kpe.

Mba yange ve na ityesen i Paulu jighjigh la cii za kase un, maa a mough. Kper nan maa Paulu due vea Barnaba ve yem ijiir igen, kpa ve ngôôr ga tsô shi ve hide ken gar la. Mba hidi yô, Paulu na kwaghôron, kaa a mbahenen ér: “Ka sha atsan kpishi keng je man sé nyôr ken tartor u Aôndo ye.” (Aerenakaa 14:8-22) U fa inja i kwagh u Paulu ôr ne kpa?— Lu kaan wener ior vea nzughul a mbacivir Aôndo. Anyom nga kar yô Paulu nger Timoteu washika wener: ‘Mba i sar ve pe civir Aôndo cii, á tôv ve a ican.’—2 Timoteu 3:12; Yohane 15:20.

Paulu man Barnaba yange mba moughon ken Lisetera  yô, ve hide ken ya ve. Iwer ngi kar yô, Paulu tsua Shila ér a̱ za zende vea na, nahan ve hide ve gba za taver mbahenen mba hev ishima sha ajiir a Paulu vande zan la. A shi nan kpa saan Timoteu iyol kpishi zum u Paulu shi hide za ken Lisetera la! Man yange hemba saan un iyol shighe u Paulu lôhô un ér a gema zenden vea na man Shila la. Timoteu lumun mlehe ne. Yange wa iyol shi lu a ishima i zan zende la a ve kpaa.—Aerenakaa 15:40–16:5.

Ve mba utar mban ve mough zende la, ve zende umai kpishi maa ve nyôr tso. Mba peren zegemnger yande la yô, ve zende ve yem ken gar u Tesalonika ken tar u Grika. Ior kpishi hen ijiir ne hingir Mbakristu. Kpa asema vihi mbagenev, tsô ve kohol ior kpishi ve hingir num ken gar. Er ve soo u wuan Paulu man Shila man Timoteu yô, ve due gar la imbusu ve yem ken Berea.—Aerenakaa 17:1-10.

Ishima nyian Paulu sha kwagh u mbananjighjigh mba hev mba ken Tesalonika la kpishi, nahan a tindi Timoteu ér a hide a za ken gar la. U fa ityôkyaa kpa?— Paulu pase Mbakristu mba ken Tesalonika ityôkyaa wener: ‘Sha u a̱ taver ne asema man shi a̱ nyôôso ne sha u ma or môm nana̱ de yen ishima ga yô.’ U fa er i hii ve Paulu yange tindi Timoteu ityom i ia fatyô u van un a ku shin er Timoteu lu wanye nahan kpa?— Ityôkyaa yô mbaahendanev mba ken gar la fa Timoteu tsembelee ga, shi Timoteu kpa lu a ishima i zan ityom ne. Ka er Timoteu lu wanye u taver ishima ve fatyô u zan ityom ne ye! Yange za nenge mbahenen mba hev mban nahan nyi i eree? Timoteu hidi yô, a pase Paulu er Mbatesalonika ve lu a jighjigh u nan kpishi yô. Tsô Paulu nger ve washika kaa ér: “Asema sur se sha kwagh wen.”—1 Mbatesalonika 3:2-7.

Timoteu za hemen u eren tom vea Paulu kuma anyom pue. Lu hen shighe ne i kôr Paulu i wuhe ken purusu ken Roma ye. Tsô Timoteu u i sember dughun un ken purusu la za lu vea Paulu imôngo. Shighe u Paulu lu ken purusu la a nger Mbafilipi washika, alaghga lu Timoteu wase un u ngeren washika ne ye. Paulu kaa ken washika ne wener: ‘M ngu veren ishima u tindin Timoteu her a ven, gadia m kera ngu a orgen u nan lu jighjigh, u nana hemba eren ne tom a na ga.’—Mbafilipi 2:19-22; Mbaheberu 13:23.

Mkaanem ma Paulu ôr ne yange ma a na a saan Timoteu iyol kpishi! Kwagh u Timoteu doo Paulu ishima je zua ga, sha ci u Timoteu wa iyol u eren tom shi lu a ishima i eren tom kpaa. Se na jighjigh ser we kpa u lu a ishima i eren tom er Timoteu nahan.