Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura  |  2008-02-01

 Tese Ônov Ou

Marku Yange Yina Ishima Ga

Marku Yange Yina Ishima Ga

MARKU nger takerada môm ken ityakerada i inyiin i i er kwagh u uma u Yesu la. Ka ngeren na la a hembe lihen ga shi a hembe taver u ôron ga cii ye. Marku lu ana? U hen wer yange fa Yesu?— * De se ôr kwagh u mbamzeyol mba Marku tagher a mi la man er i hii ve yange yina ishima u lun Orkristu ga yô.

I hii teren Marku sha iti ken Bibilo zum u Tor Herode Agripa kôr apostoli Peteru wa ken gaadi la. Hen tugh mbugenev la ortyom va dugh Peteru ken gaadi kera; fese je maa Peteru yem hen ya u Maria, ngô u Marku ken Yerusalem. Yange i wua Yesu sha iyange i Iniongo i Paseka u ken inyom i 33 la anyom kar kuma er pue nahan cii ve kwagh ne er ye.—Aerenakaa 12:1-5, 11-17.

U fa er i hii ve Peteru yem hen ya u Maria kpa?— Alaghga yange fa ior mbagenev hen tsombor u Maria shi fa er mbahenen mba Yesu nyôron mkombo hen ya na yô. Hen shighe ne Barnaba, anmgbian u Marku hingir Orkristu ica i gba, alaghga hingir Orkristu cii man Pentekosti u ken inyom i 33 la ye. Bibilo ôr er yange er iyua kpishi sha iyange i Pentekosti la sha u wasen mbahenen mba hev yô. Nahan a shi nan kpa Yesu yange fa Barnaba man anmgbian na u kwase, Maria kua Marku, wan u Maria kpaa.—Aerenakaa 4:36, 37; Mbakolose 4:10.

Ivangeli i Marku kaa ér hen tugh mbu i kôr Yesu la wanyekwaor ugen lu her, “cir ikyondo iyol, kpa lu ker idyelegh.” Marku kaa ér, yange mbaihyomov mba Yesu mba kôron un yô, wanyekwaor la yevese. U hen wer wanyekwaor la lu ana?— Een, a shi nan kpa lu Marku! Nahan alaghga Yesu yange mough vea mbahenen nav hen tugh mbura yô, Marku kpa mough fele tôô riga haa iyol cir ve ijime.—Marku 14:51, 52.

Sha kpôô yô, Marku lu a aan kpishi a zenden vea mbatomov mba Aôndo mban shi nengen akaa a injaa a a zough sha awashima u Aôndo yô. Alaghga un kpa lu ken mbahenen mba icighan jijingi gba sha a ve sha iyange i Pentekosti u ken inyom i 33 la; shi yange biishi a mbacivir Aôndo mbagenev, er Peteru nahan. Shi zenden vea anmgbian na, Barnaba, u yange za a Saulu hen Peteru shighe u Yesu ande hen Saulu ken mpase u sha mnenge anyom kar er atar nahan la. Anyom nga va kar imôngo yô, i tindi Barnaba ken Tarsu ér a̱ za ker Saulu.—Aerenakaa 9:1-15, 27; 11:22-26; 12:25; Mbagalatia 1:18, 19.

Ken inyom i 47 la, i tsua Barnaba man Saulu ér ve er tom mishen. Ve kua a Marku ér a za wase ve tom ne, kpa ayange nga kar yô Marku undu ve hide ken ya na ken Yerusalem.  Bibilo pase ityôkyaa jighilii i undu ve ga. Ishima vihi Saulu a na kpen kpen, un u yange i va hingir u yilan un sha iti na i Paulu i ken zwa Roma la. Nahan Paulu gba ungwan ato sha kwagh u Marku er ne tsô ga.—Aerenakaa 13:1-3, 9, 13.

Paulu man Barnaba yange mba za hidi zende ve u mishen la yô, ve pase er tom la za kera kpishi yô. (Aerenakaa 14:24-28) Iwer ngi kar yô, ve wa iyol i hiden za sôron mbahenen mba hev sha ajiir a ve vande pasen kwagh her la. Barnaba soo ér Marku a dondo ve, kpa Paulu nenge kwagh ne nena?— ‘Doo un u vea za a Marku imôngo ga,’ sha ci u Marku vande undun ve hide ken ya na. Tsô kwagh er u vihi Marku tsung yô!

‘Anyiman gba hen atô ve tsung,’ maa ve pav zende, Paulu yem gbenda na Barnaba kpa yem u na. Barnaba mough a Marku, ve yem kwaghpasen ken Shiperu, Paulu di tsua Shila ve yem u za sôron mbahenen mba hev er ve vande wan ishima u eren nahan. Kwagh ne yange una vihi Marku kpen kpen, gadia lu un na ve anyiman gba hen atô u Paulu man Barnaba ye!—Aerenakaa 15:36-41.

Se fa ityôkyaa i Marku undu ve hide ken ya na ga. A shi nan kpa lu a ityôkyaa i dedoo i yange na ve er kwagh nahan yô. Yange a lu nyi kwagh kpa, Barnaba na jighjigh ér Marku una kera kimbir eren nahan ga. Mhen na ne lu shami. Marku yange yina ishima ga cii! Shighe kar yô, Marku yem tom mishen vea Peteru ken gar u Babilon, u lu ica a ya na la. Er ve lu ken Babilon la, Peteru tindi ishughun hen anmgbianev, shi a kaa ér: ‘Wan wam Marku kpaa’ ngu sughun ne.—1 Peteru 5:13.

 Er Peteru man Marku ve lu civir Aôndo imôngo yô, ve lu kôôsôô kpen kpen! Se nenge a kwagh ne ken Ivangeli i Marku nger la. Peteru yange nenge ityom i Yesu er shighe u lu shin tar la nahan a ôr Marku akaa a a nenge a mi la, Marku nger a cica cii. U tesen ikyav yô, nenge kwagh u zegeuraahumbe u shin Zegemnger u Galilia la. Marku pase kwagh ne vighe vighe; a ôr ape Yesu lu yaven shin tso man kwagh u lu yaven sha mi kpaa. Kwagh u ôr ne lu kwagh u orkôronishu er Peteru nahan nana fatyô u veren ishima nengen ye. Se ôr nen kwagh ne imôngo shi se kar nen kwagh u i nger ken Marku 4:37, 38 la sha Mateu 8:24 man Luka 8:23 tsô se mase kaven kwagh ne wang.

Er Marku yina ishima ga yô, i ver un doo doo nena?

Zum u i wuhe Paulu ken purusu ken Roma sha kwa u hiihii la a wuese Marku sha gbenda u yange sue ve sha mimi la. (Mbakolose 4:10, 11) Shighe u i wuhe Paulu ken Roma sha kwa u sha uhar la kpa, a nger Timoteu ér a̱ va a Marku, gadia a kaa wener: “Ngum a inja kpishi sha tom.” (2 Timoteu 4:11) Sha mimi yô, er Marku yina ishima ga yô, a kôr cio u eren Aôndo tom sha igbenda i vesen kpen kpen!

^ par. 3 Aluer u ngu ôron ngeren ne vea wan wou yô, anhwange u i kper heen tiônôô ne ka u umbur we ér gba u u mem sha er wan wou una na mlumun yô.