Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Desemba 2017

 NGEREN U PASEN KWAGH U UMA U OR

M Undu Akaa Agen sha Er Me Dondo Ter Kristu Ijime Yô

M Undu Akaa Agen sha Er Me Dondo Ter Kristu Ijime Yô

Terem yange kaa a mo ér: “Aluer u due kwaghpasen yô, de kera hidi hen ya ne ga. Aluer u hide yô, me kever we angahar.” Er terem anger mo nahan yô, m undu ya. Lu kwa u hiihii u m undu akaa agen sha er me dondo Ter Kristu ijime je la. Yange m lu anyom 16 tseegh hen shighe ne.

YANGE kwagh va hingir u lun nahan nena? De m pase. Yange i marem ken uwer u Julai 29, 1929, shi m vese hen angar ugen hen haregh u Bulacan, tar u Philippines. Ior yange ve kera lu a akaa kpishi hen ijiir ne ga, sha ci u inyaregh za ihyen. Yange ityav pev shighe u m lu wanye la. Ikyumutya i tar u Japan yange i va nyôr ken tar u Philippines sha agee. Nahan kpa, er angar wase ne gba ica a geri yô, ityav mbi ushoja mban lu nôngon ne la bende a vese jighilii ga. Er se lu a ityôgh ki redio man ki televishen kua upipambaabaver hen ijiir yase ga yô, se ungwan kwagh u ityav mbin sha ijô i ior tseegh.

Yange mbamaren av mar se anigheni, mo m lu wan ve u sha uhar, nahan m va nyer anyom anigheni yô, mbamaren mba ngôm va kua a mo. Er se eren adua u Fada nahan kpa, ter u ngôm sangen a sange kwaghaôndo ga, nahan a ngohol ityakerada i kwaghaôndo i azende a na, naan un la. M umbur er yange tesem antyakeradav mbagenev ken zwa Tagalog yô, ve yô, lu Protection (Mkor) man Safety (Mkpeyol) man Uncovered (I Pon ken Igbar) * la, kua Bibilo. Yange i doom u ôron Bibilo, hemban je yô, ityakerada i Ivangeli i inyiin la. Er m lu eren kwagh ne yô, kwagh la na m soo u dondon ikyav i Yesu la.​—⁠Yoh. 10:⁠27.

M HEN U DONDON TER KRISTU

Gomoti u tar u Japan yange kura ikyumutya na hide yem a mi ken inyom i 1945 la. Hen shighe ne, mbamaren av kaa ér mo m hide m va kohol ve. Ter u ngôm kaa a mo ér m hide, nahan mo kpa m hide je.

Shighe kar kpuaa yô, ken uwer u Disemba 1945 la, annongo u Mbashiada mba Yehova ugen hen geri u Angat va kwaghpasen hen angar wase ne. Orshiada u been iyol ugen, yange va hen ya wase va pase se kwagh u Bibilo i er sha kwagh u “ayange a masejime” la. (2 Tim. 3:​1-5) Yange lôhô se ér se za mkombo u Bibilo i henen hen angar ugen u lu ikyua a vese yô. Mbamaren av za ga, kpa mo yô, m za. Iorov mba kuman er 20 nahan za mkombo la, shi ve mbagenev pine mbampin sha kwagh u Bibilo.

Yange m kav kwagh u ve lu ôron la tsembelee ga, nahan m soo u duen yemen. Nahan kpa, hen shighe ne, ve hii u wan icam i Tartor igen. Icam la doom tsung, maa m kera yem ga. Mba been icam la shi mba eren msen  kera yô, i lôhô se cii ér se za mkombo u lu u a er hen Angat sha iyange i Lahadi, kasua u sha la.

Se kpishi yange se zende angahar kuma ukilomita 8 nahan, maa se za nyôr mkombo ne hen ya u Anmgbian Cruz vea tsombor na. Yange saan mo iyol kpishi er mbayev mba kiriki mba ve lu ken iorov 50, mba ve za mkombo ne la je kpa, na mbamlumun sha atesen a ken Bibilo a a ze shimi la yô. M ze mbamkombo imôngo yô, Anmgbian Damian Santos u bee iyol shi lu eren pania la, lôhôm ér m va tsa hen ya na. M ze yô, se tôô shighe kpishi tugh mbura se lam sha akaa a ken Bibilo.

Sha ayange la, se kpishi sea hen atesen a mimi a Bibilo a vesen la yô, se er kwagh sha mi fese. M ze mbamkombo kpishi, shighe kar yô, anmgbianev pinem vea mbagenev ér, “Ne soo u eren batisemaa?” Maa m lumun mer: “Een, m soo.” Yange m fa je mer m soo u ‘eren Ter Kristu tom.’ (Kol. 3:24) Maa ve yem a se mbauhar mba lu u a er se batisema la hen ifi ugen u lu ikyua yô, i za er se batisema shimi, ken uwer u Febewari 15, 1946 la.

Yange se kav ser, er se lu Mbakristu mba i er ve batisema yô, gba u se dondo ikyav i Yesu la sha u pasen kwagh hanma shighe. Er m lu eren nahan yô, doo terem a mo ga, tsô a kaa ér: “Doo u u pasen kwagh hegen ga sha ci u u ngu wanye yum. Bee kera yô, i mir u shin ifi tsô maa tese ér u hingir orpasenkwagh ga.” M pase un mer, ka awashima u Aôndo u se pase loho u dedoo u Tartor u Aôndo la. (Mat. 24:14) Shi m kaa a na mer, “Gba u me kure iceghzwa yam a Aôndo.” Lu shighe u terem ôr mkaanem ma anger mo ma m ter sha mhii u ngeren ne la je la. Jighilii yô, yange soo u yangen mo u pasen kwagh. Ka kwagh u na ve m hii u undun akaa agen sha er me er akaa a ken jijingi je la.

Tsombor u Cruz yange u lôhôm ér m za lu vea ve hen Angat. Yange ve taver mo vea wan ve u kwase u kiriki, Nora, ishima ér, se er tom pania. Se cii se hii u eren tom pania ken uwer u Novemba 1, 1947 la. Nora lu za eren tom pania hen geri ugen, mo di m za hemen u suen tom u pasen kwagh la hen Angat.

IAN IGEN DUE I SHI ME UNDU AKAA AGEN YÔ

M eren tom pania ka kom anyom atar yô, Anmgbian Earl Stewart u eren tom shin afishi a branci la, va na kwaghôron hen ijiir i ken gbaa igen hen Angat, u iorov mba hemban 500 ungwa la. Yange na kwaghôron ne ken zwa Buter been kera yô, m va sav kwaghôron na shon ken zwa Tagalog. Yange m bee nongo utaankaruhar tseegh, kpa atica a ase lamen a vese ken zwa Buter hanma shighe. Kwagh ugen u wasem ve m seer fan zwa Buter yô, lu sha ci u se lu a ityakerada i pasen Bibilo kpuaa tseegh ken zwa Tagalog. Nahan m hen ityakerada i ken zwa Buter ne kpishi. Kwagh ne na yô, m fa zwa Buter je kuma u me fatyô u eren tafinta sha kwaghôron la ken zwa Tagalog, shi shighe kar yô, m va er tafinta u akaaôron agen kpaa.

Sha iyange i m er tafinta sha kwaghôron u Anmgbian Stewart, ken zwa Tagalog la, a kaa a tiônnongo wase ér afishi a branci soo u lôhôn anmgbian u nomso môm u nan lu pania yô, shin lôhôn ve uhar tom shin Betel. Yange i soo ér anmgbianev mban ve za na iwasen shighe u mbamishen vea yem mkohol u Theocracy’s Increase Assembly (Mkohol u Mzehemen u Nongo u Yehova) hen geri u New York, tar u Amerika ken inyom i 1950 la. Maa m lu môm ken anmgbianev mba i lôhô ve la. Kwa ne kpa, shi m undu ijiir i hoghol mo iyol a mi la, sha er me za wase tom shin Betel yô.

Yange m za nyôr shin Betel ken uwer u Jun 19, 1950, maa m hii tom u he u i nam la. I eren tom u shin Betel la ken zegeyou i tse igen, i i maa i sha inya i i kehe hemba ufiidi mba bolough uhar, shi ikyon i vesen kase ijiir shon cii yô. Anmgbianev mba nomso mba ve lu kwav mba kuman er pue kar uhar nahan, eren tom her. A lu pepe yô, m za wase shin kicin. Maa a va luun ahwa ataankaranyiin yô, m za er tom u kôôn akondo shin iyou i i eren tom ne her la. Atetan kpa, m va er nahan vough. Shighe u mbamishen mbara hide mkohol u ityar ityar la je kpa, m za hemen u eren tom shin Betel her. M waan ityakerada i lu u a tindi atôônanongo a mi la ken leda, shi m nengen sha uwashika mba ior nger u pinen umagazin la, shi m eren tom u ngohol mbavannya. Nyityôkwagh i a kaa ér mo m er cii yô, m er.

M UNDU TAR U PHILIPPINES M YEM MAKERANTA U GILEADI

Ken inyom i 1952 la, i lôhôm vea anmgbianev mbagenev ataratar mba ken Philippines ér se za Makeranta u Gileadi, kelase u sha 20 la, nahan saan mo iyol kpishi. Akaa kpishi a se nenge a mi shi er se ken tar u Amerika la lu se kwagh u he, shi se vande fan ga. Sha mimi yô, akaa ne lu kposo a kwagh u m vande fan shighe u m lu hen angar wase u kiriki la.

M ngu vea mbagenev hen Makeranta u Gileadi

Ikyav i tesen yô, yange gba u se hen u eren tom a ikyav mbi sha usu u latriki kua ikyav mbigenev mbi se vande fan kwagh u mbi ga yô. Shi sha mimi yô, mlu u ahumbe  u hen ijiir ne kpa kaha! Iyange igen, m dugh ken won pepe yô, m nenge tar kungu puun doo kenger. Lu kwa u hiihii u m nenge a senou je la. Maa m kav er senou lu kwagh u ndôhôr keghelee yô!

Nahan cii kpa, mbamlu mba hen ijiir ne la kera taver mo kpishi ga, sha ci u ityesen i doon tsung i m lu zuan a mi ken Makeranta u Gileadi la. Anmgbianev mba ve lu tesen se la, er tom a igbenda i injaa u tesen se kwagh. Yange se hen u tôvon sha kwagh shi henen kwagh tsembelee. Ityesen i m zua a mi ken Makeranta u Gileadi la wasem m hemba lun a Yehova kôôsôô, je ka u henen a hen ga.

M been makeranta kera yô, i kaa a mo ér mo m za er tom u ikpur pania sha anshighe kpuaa, hen geri u Bronx, kpentar u New York City la. Sha nahan yô, ken uwer u Julai 1953 la, m za mkohol u New World Society Assembly (Mkohol u Tar u He) la, u i er hen geri shon môm môm la. Mkohol la been kera yô, m hide m lu va eren tom shin afishi a branci u ken Philippines la.

M UNDU GERI U LU A AKAA A DOON KPISHI LA

Anmgbianev mba shin afishi a branci mbara kaa a mo ér: “Hegen yô, za er tom u sôron atôônanongo la.” Lu u kwagh ne una bughum ian i he i dondon Ter Kristu ijime jighilii, u zenden zan sha ugeri mba vesen man mba kiriki, sha er me za wase iyôngo i Yehova yô. (1 Pet. 2:21) Yange i kaa a mo ér mo m za sôron atôônanongo a a lu ken icile i hemban kehen ken Philippines cii, i i yer ér Luzon la. Lu u me sôron atôônanongo a a lu ken tiôntar u Bulacan man u Nueva Ecija man u Tarlac kua u Zambales la kpaa. Yange a gba u me za sôr atôônanongo agen ken ugeri mbagenev yô, m unde iwo i Sierra Madre, i i vihi u unden kpishi la. Akaahendan zaan a ior sha ajiir la ga. Sha nahan yô, m pine udelaba mba nahan umato mba tôôn ikyon la, aluer ka u me tema sha uzege mba ikyonov mba ve lu wan shin umato vev mba vesen la yô. Ashighe kpishi ve nam ian m tema, kpa kwagh ne lu gbenda u hemban doon u zan zende ne ga.

Atôônanongo ne kpishi lu a he shi lu a mbapasenkwagh kpishi ga. Nahan mea za anmgbianev inya mea za wase ve u eren mbamkombo mba tiônnongo man mba duen kwaghpasen tsembelee nahan, i doo ve kpishi.

Shighe kar yô, i musan mo ér m za sôron atôônanongo a a lu hen ningir u Bicol la cii. Ningir ne lu a iniongo i icaa kpishi, ape ikpur mba pania lu pasen kwagh sha uharegh mba or môm nan lu a vande pasen kwagh her ga la. Hen ya ugen la, lu ihyungwa akôngo, i i time i tôô ikyon ihiar i tera sha mi hen atô la tseegh lu ye. M za undu sha mi mer me za akôngo yô, maa ikyon la kever gba a mo shimi. Yange tôôm shighe kpishi, u ôôn akôngo la kera, sha er me za ya kwaghyan u pepe yô!

Lu hen shighe u m lu eren tom hen ningir ne la, m hii u henen sha kwagh u Nora, u yange hii pania u eren ken Bulacan la ye. Hen shighe ne, Nora lu eren tom u ikpur pania hen gar u Dumaguete la, nahan m za sôr un. M hidi yô, se nger ayol a ase uwashika shighe wa karen, maa ken inyom i 1956 la, se er ivese. Se mba eren ivese kera yô, se tôô kasua u hiihii la, se za sôr tiônnongo ugen u lu hen icile i Rapu Rapu la. Yange se unde iwo shi se zende kpishi, kpa gema saan se iyol u sôron anmgbianev  asev mba ve lu sha ajiir a a lu ica a geri la, hen shighe u se hingir nom man kwase ne!

SHI I LÔHÔM ÉR M ZA ER TOM SHIN BETEL

Yange se er tom u sôron atôônanongo la ka kom er anyom anyiin nahan yô, i lôhô se ér se za er tom shin afishi a branci. Sha nahan yô, ken uwer u Janawari 1960 la, m zua a ian i me er tom shin Betel shighe gôgônan. Ken anyom a karen ne, m hen kwagh kpishi ken anmgbianev mba ve lu eren ityom i vesen, mba m er tom imôngo vea ve shin Betel la, shi Nora kpa er ityom kposo kposo shin Betel.

M ngu nan kwaghôron sha mkohol u vesen, orgen nan ngu eren tafinta ken zwa Cebuano

Er m lu shin Betel yô, m zua a ian i icivirigh i nengen er tom u doon tsung u suen akaa a Tartor ken tar u Philippines la u vese yô. Shighe u m hii zan shin Betel, zum u m lu gumor shi m lu kwav la, iyenge i mbapasenkwagh ken tar ne la cii lu er iorov 10,000 nahan tseegh. Hegen ne, iyenge i mbapasenkwagh hemba iorov 200,000 ken Philippines, shi anmgbianev mba shin Betel uderi imôngo, mba suen tom u injaa u pasen kwagh la ken tar shon.

Er tom la lu vesen, er anyom lu karen la, iyiagh ki Betel kira kera kehe kuma ga. Nahan Mbahemenev mba Shin Itine kaa a vese ér se ker inya i a maa iyiagh ki Betel ki hegh, ki vesen yô. Mo vea anmgbian u nengen sha gbartom u gberen ityakerada la, se due se gba zenden sha uya uya hen ior mba ve kase iyiagh ki Betel la, pinen aluer mô ve nan soo u teen inya yô. Mô ve môm kpa nan lumun ga, orya ugen la je yô, kaa a vese ér: “Ior i China mba teen inya ga, ka ve yam a yam tseegh.”

Anmgbian Albert Schroeder ngu nan kwaghôron, mo di m ngu eren tafinta

Nahan kpa, sha iyange igen yô, orya ugen u lu a inya yô, va kaa a vese aburabur ér, un soo u teen inya na, sha ci u soo u moughon yemen ken tar u Amerika. Maa akaa er ciligh ciligh a taver se u nan jighjigh ser a a er yô. Orwanndor a vese ugen kpa, va lumun u teen se inya na, shi taver mbagenev mba ve dondo ya a na la kpa ishima ér ve er nahan. Shi yange se va hingir u yamen inya i orya u kaa a vese ér, “Ior i China mba teen inya ga” la je kpaa. Sha anshighe kpuaa tseegh, iyiagh ki branci la kehe hemba ki yange ki vande lun la, kuma kwa tar. M na jighjigh mer lu Yehova Aôndo soo ér kwagh a lu nahan ye.

Ken inyom i 1950 la, lu mo m hemba lun gumor shin Betel cii ye. Kpa hegen yô, ka mo vea kwase wam se hembe been iyol shin Betel cii ye. M ngu a afanyô a vaan er m dondo Ter Kristu sha hanma kwagh u a kaa ér mo m er cii la ga. Mimi yô, mbamaren av yange ve zendam hen ya ve kera, kpa Yehova gema va a mo ken zege tsombor u mba m lu civir un a ve imôngo ne. A lu nyi tom je Yehova a ne se kpa, m ngu a akperan cuku tsô kpa mer Yehova ne se hanma kwagh u kwagh a gbe se a mi la ga ze. Mo vea Nora se mba a iwuese kpishi sha erdoo u Yehova, u a mgbegha un a ne se akaa kpishi la cii, shi se mba taver mbagenev kpa ishima ser, ve kar Yehova ve nenge.​—⁠Mal. 3:⁠10.

Shighe ugen la, Yesu kaa a orngoholkpandegh Mateu, u mbagenev yilan un ér Levi la, ér: “Dondo sha a Mo.” Nahan er nena? Bibilo kaa a vese ér: “A undu akaa cii, a mough, a dondo sha [Yesu].” (Luka 5:​27, 28) Mo kpa, m zua a aan a eren imbakwagh la, nahan saan mo iyol u taver mbagenev kpa asema mer, ve er kwagh nahan, sha er vea zua a averen kpishi yô.

Saan mo iyol u zan hemen u wasen tom u u lu van a mvese ken tar u Philippines la

^ par. 6 Mbashiada mba Yehova yange ve gberen antakerada ne, kpa ve de u gberen un hegen.