Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Desemba 2015

Mkaanem ma Aôndo Ma I Gem Ma Doo Tsung Yô

Mkaanem ma Aôndo Ma I Gem Ma Doo Tsung Yô

“Mkaanem ma Aôndo ma uma je.”—HEB. 4:12.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 37, 116

1. (a) Aôndo yange na Adam tom u nyi? (b) Hii shighe la je ior mba Aôndo er tom a iyua i lamen zwa la nena?

YEHOVA AÔNDO yange gba uumace na ve iyua i lamen. Aôndo veren Adam ken sule u u lu ya na la yô, a na un tom u iin annyamev ati, nahan gba u una lam sha u iin ve ati. Adam na hanma inyam iti er nenge doo un la, kuma sha i vough. (Gen. 2:19, 20) Hii shighe la je, ior mba Aôndo za hemen u eren tom a iyua i lamen la, sha u wuese Yehova shi pasen mbagenev awashima na. Sha ayange ase ne di, gbenda u vesen u i lu eren tom a mi yô, ka u geman Bibilo.

2. (a) Ka atindi a kwaghgeman a nyi Kômatii u Geman Bibilo i New World Translation la yange dondo shighe u lu eren tom na laa? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

2 Mbamgem mba Bibilo mba udubu imôngo, kpa ve gema ve kaha sha gbenda u ve gem loho u u lu ken ngeren mba hiihii mbara vough la. Ken kwavanyom u 1940 la, Kômatii u Geman Bibilo i New World Translation la, due a atindi a kwaghgeman a i dondo sha u geman Bibilo ken ijô i hemban 130 yô. Ka atindi shon je ne: (1) U tseghan iti i Aôndo sha u hiden ngeren i sha ajiir a i doo u ia lu ken Ruamabera la. (Ôr Mateu 6:9.) (2) U geman loho u mkaanem ma Aôndo na i nger la sha asember a a lu ken ngeren mba tsev la  gedee ape i gbe i doo yô, kpa aluer ka u a gema asember la gedee, loho la ua wanger ga yô, i gema inja i mkaanem ma loho shon. (3) I gema ma sha gbenda u taver u kaven ga, er a doo ior u ôron yô. (Ôr Nehemia 8:8, 12.) De se nenge ase nen er i dondo atindi a kwaghgeman ne ken Bibilo i New World Translation, i ken zwa Buter i yange i hide i sôr ken inyom i 2013 la man ken ijô igen yô.

VE NA ITI I AÔNDO ICIVIR

3, 4. (a) Ka ngeren mbatsev mba nyi ve lu a iti i Aôndo i i nger sha asangaabaacaa a anyiin laa? (b) Ka nyi ior ve er a iti i Aôndo ken mbamgem mba Bibilo kpishi?

3 Mbatimen sha ngeren mba Bibilo mba ken zwa Heberu mba i nger sha ave la, ka vea time sha Uihyurenmbaruamabera, er mba i zua a mi ken ubar mbagenev ikyua a Zegemnger u Kuugh la nahan, man vea kav er iti i Aôndo i i nger sha asangaabaacaa a anyiin a ken zwa Heberu la, i lu sha ajiir kpishi yô, i kpiligh ve iyol. Iti i Aôndo ne ngi ken ngeren mbatsev mba ken zwa Heberu mban tseegh ga, ngi ken ukôpi mbagenev mba Ruamabera u ken zwa Grika u i yer ér Septuajinta la kpaa. Yange i er tom a ukôpi mban anyom kar 200, cii ve i va mar Yesu ye, zan zan ar sha shighe u mbaapostoli la.

4 Er ikyav i tese wang ér iti i Aôndo ngi ken Bibilo nahan kpa, i dugh icighanti ne ken mbamgem mba Bibilo kpishi kera. U tesen ikyav yô, yange mba dugh a Bibilo i New World Translation, Ruamabera u Mbakristu u ken zwa Grika la ken inyom i 1950, anyom ahar nga kar yô, i due a Bibilo i i yer ér Revised Standard Version la. Yange i dugh iti i Aôndo ken Bibilo la kera. Mba ve due a Bibilo ne la dondo ieren i mba yange ve kengese mgber u Bibilo i i yer ér American Standard Version, i i gber ken inyom i 1901 la ga. Sha ci nyi? Ve pase ken ngeren u hiin Bibilo la ér: “U yilan Aôndo u môm môm la sha iti na la . . . ka kwagh u shami ga kuaa, nahan doo u Mbakristu mba sha tar cii vea yilan sha iti la ga.” Maa mbamgem mba Bibilo mbagenev mba ken zwa Buter kua ijô igen kpa hii u dondon ieren ne.

5. Er nan ve i gbe hange hange u a hide a nger iti i Aôndo ken Bibilo?

5 Er nan ve kwagh u wan iti i Aôndo ken Bibilo shin dughun i ker sha la i lu zegekwagha? Orgemankwagh u a fe tom na tsembelee yô, a fa er i gbe hange hange u una fa awashima u orngeren takerada yô, sha ci u mfe la ka a wase nan u tsuan akaa kpishi a nana er shighe u nan lu geman kwagh la. Avur a Bibilo kpishi tese er iti i Aôndo i lu kwagh u vesen shi i gbe u a tsegha i yô. (Eks. 3:15; Ps. 83:18; 148:13; Yes. 42:8; 43:10; Yoh. 17:6, 26; Aer. 15:14) Ka Yehova Aôndo a ne i nger Bibilo ye. Yange na ior mba mgbegha ve ve nger i la ian gbar gbar u teren iti na. (Ôr Esekiel 38:23.) Sha nahan yô, u dughun iti i Aôndo i i lu ken ngeren mba Bibilo mba tsev kwa udubu imôngo la, tese icivir sha Aôndo u a ne i nger i la ga.

6. Er nan ve i seer ngeren iti i Aôndo ajiir ataratar ken Bibilo i New World Translation i i hidi i ser laa?

6 Akaa a tesen wang ér gba u a hide a nger iti i Aôndo ken Bibilo la, a pande ga cii, nga seer a seer. I nger iti ne ken mgem u Bibilo i New World Translation u i hide i sôr ken inyom i 2013 la, kuma kwa 7,216. Inja na yô, i seer iti ne ajiir 6, hemba er yange lu ken mgber u inyom i 1984 la. Ka ajiir ataan a i seer ngeren iti i Aôndo je ne: 1 Samuel 2:25; 6:3; 10:26; 23:14, 16. Ityôkyaa i vesen i i ne ve i hidi i nger iti ne sha ajiir la yô, ngi ken Uihyurenmbaruamabera mba i zua a mi ikyua a Zegemnger u Kuugh la ken avur shon. Uihyurenmbaruamabera mban yange i nger ve tsa hemba anyom 1,000 cii ve ior mbagenev va mase eren ukôpi mba Bibilo i ken Zwa Heberu la ye. Shi i hide i nger iti ne ken takerada u Mbaajiriv 19:18 kpaa, sha ci u ngeren mba tsev mba i seer timen sha mi la tese nahan.

7, 8. Iti i Aôndo i i gem ér “Ne Kwagh Lu” la, ngi a inja nena?

7 Mbakristu mba mimi nenge ér iti i Yehova  gba kwagh tsung. Ngeren u seer u Bibilo i New World Translation i i hide i sôr ken inyom i 2013 la, pase mkav u i seer zuan a mi sha kwagh u iti ne la. Kômatii u Geman Bibilo i New World Translation la kav nahan ér, iti la ngi ôron kwagh u ishember igen ken zwa Heberu i pasen ieren, man inja i ishember shon ér, “Ne Kwagh Lu.” * Ityakerada yase vande pasen inja i iti ne, zua sha kwagh u Ekesodu 3:14 a er la, ér: “Me Lu Kwagh u M Tsough u Lun Yô, NW.” Lu mkav ne na ve i pase inja i iti la ken mgem u Bibilo i New World Translation u ken inyom i 1984 la ér, “Una lu kwagh u Un iyol na a tsough u lun, sha u kuren uityendezwa nav” ye. * Nahan kpa, Takerada u Wasen We u Henen Mkaanem ma Aôndo la, pase sha peeji u sha 5 la ér: “Er alaghga gbenda u i pase inja i iti i Yehova heen ne, i lu sha mi nahan kpa, inja i iti la gbanger hemba heela; i saa sha kwagh u un iyol na a tsough u hingir la tseegh ga. Ngi tesen kpaa ér Yehova ngu a na akaa a a gbe la a lu kwagh u a soo la, sha u kuren awashima na.”

8 Yehova ka a gema akaa a a gbe la a hingir nyityôkwagh i a soo cii. Aôndo yange er kwagh u zuan sha inja i iti na la, sha u geman Noa hingir orgbantso, shi gema Besalel hingir orfantomaveegh tsema tsema shi gema Gidion hingir orutya u ageegh shi gema Paulu hingir apostoli u atôatyev. Mimi yô, iti i Aôndo ngi ior nav a inja kpishi je. Sha nahan yô, mayange Kômatii u Geman Bibilo i New World Translation la una fatyô u dughun iti la ken Bibilo kera ga, sha ci u ngi a inja.

9. Ka ityôkyaa i vesen i nyi i ne ve i nenge kwagh kpoghuloo i gem Bibilo ken ijô igen kpaa?

9 Bibilo i New World Translation la tese icivir sha iti i Aôndo sha u wan i sha ajiir a i gbe u ia lu ken Bibilo la vough vough ken ijô i hemban er 130 nahan i i gem Bibilo ne ker la. (Ôr Malaki 3:16.) Nahan kpa, ior kpishi ka vea geman Bibilo sha ayange ne yô, ve dugh iti i Aôndo kera, ve gema ve nger atiatom a na er “Ter” shin iti i ma aôndo nahan. Ka ityôkyaa i vesen i i ne ve Mbahemenev mba Shin Itine mba Mbashiada mba Yehova ve nenge kwagh kpoghuloo sha u ior kpishi ve zua a Bibilo i i tese icivir sha iti i Aôndo je la.

BIBILO I I GEM I VOUGH SHI I WANGER YÔ

10, 11. Ka mbamtaver mba nyi mbageman Bibilo i New World Translation ken ijô igen yange ve tagher a mini?

10 Shighe u i lu nôngon ér a gema Bibilo ken ijô igen la, i tagher a mbamzeyol mba kwaghgeman kpishi. Ikyav i tesen yô, ngise la, er i lu geman Bibilo i New World Translation i ken zwa Buter la, i dondo gbenda u Ubibilo mbagenev ken zwa Buter, er tom a ishember i ken zwa Heberu i “Sheol” u geman avur er Orpasenkwagh 9:10 nahan la. Yange i gema ivur la ér: “Ma tom shin mhen shin mfe shin kwaghfan ngu shin Sheol henpe u lu zan la ga, NW.” Ior asev mbageman Bibilo ken ijô igen kpishi tagher a zayol ne. Ior kpishi kav ishember i “Sheol” la ga, shi ngi ken udikishenali ga, shi or ka nana ungwa ishember la yô, i lu nan inja er ngi ôron kwagh u ma ijiir nahan. Sha nahan yô, yange i na ian ér mbageman Bibilo asev ve gema ishember i “Sheol” la man i ken zwa Grika i “Hade,” i i lu kwaghmôm a “Sheol” la ér, “uwar” sha er a wanger shi a lu vough yô.

11 Yange a gema ishember i ken zwa Heberu i neʹphesh man i ken zwa Grika i psy·kheʹ i Buter a gem ér “uma” la ken ijô igen hanma ijiir, vough er Buter nahan yô, kwagh ne a wa cimin. Sha ci u nyi? Sha ci u asember a i gema ér a zua sha neʹphesh man psy·kheʹ vough la na yô, lu inja er “uma” ka kwagh ugen u a lu ken or u i nengen a mi ga yô. Kwagh ne lu tesen ér uma ka kwagh u lun er jijingi nahan,  ka or kpôô kpôô ga, man mnenge ne lu u vough ga. Sha nahan yô, i na ian ér i gema ishember i “uma” la i zua sha kwagh u i lu ôron van ve i va ter i la, er i vande tesen igbenda kposo kposo i kaven inja i ishember ne ken ngeren mba seer mba ve lu ken Bibilo i New World Translation of the Holy Scriptures—With References la nahan. Kwagh u vesen yô, lu u nôngon sha u or nana kav kwagh u i lu ôron la fese, man ashighe kpishi i wa ngeren mba shin kpe, mba seer tan nan iwanger.

12. Ka akaa a nyi yange i gema ken Bibilo i New World Translation i i sôr ken inyom i 2013 laa? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “Bibilo i New World Translationi I Hide I Sôr ken Inyom i 2013 La, ken Iyoukura ne.)

12 Mbampin mba mbagemankwagh pine la kpa wase u fan ér ken zwa Buter kpa ambaakaa ne a a fatyô u tsumen ior. Sha nahan yô, ken uwer u Setemba inyom i 2007 la, Mbahemenev mba Shin Itine na ian ér i hide i sôr Bibilo i ken zwa Buter la kpaa. Shighe u i lu sôron Bibilo ne la, i hide i time sha mbampin mba mbageman Bibilo ken ijô kposo kposo pine udubu imôngo la. I dugh zwa Buter u tse la kera, shi i nôngo kpoghuloo ér i wanger shi i de taver u kaven ga, shi i gema loho la vough. Er i dondo kwagh u i er ken ijô igen la ken zwa Buter yô, kwagh ne na Bibilo i ken zwa Buter la hemba wanger.—Anz. 27:17.

IOR WUESE KPISHI

13. Ka nyi ior ve ôr u tesen iwuese sha Bibilo i i hide i sôr ken inyom i 2013 laa?

13 Ka kwagh u dedoo u nyi a dugh ken Bibilo i New World Translation i i ser laa? Ior nger uwashika udubu imôngo tindi a mi hen ijiir i shin itine i Mbashiada mba Yehova la sha u wuese Bibilo ne. Mkaanem ma anmgbian u kwase ugen pase mnenge u mbagenev kpishi sha Bibilo ne. A kaa ér: “Bibilo ngi er anakwati u a lu a akaa a hweegh a injaa shimi kpishi nahan. Me fatyô u tôôn mkaanem ma Aôndo ma ka m ôr hegen ken Bibilo i i hide i sôr ken inyom i 2013, i wanger mo wang la, karen sha u dughun hanma kwagh u hweegh ken anakwati la, nengen er a doo sha igbenda kposo kposo, shi a engem wang la kua kala man mdoom nam. Ruamabera u i gem un a taver ga ne, wasem m hemba fan kwagh u Yehova. Ka mea ôron un yô, i lum er Yehova ngu terem u a kamber mo uwegh iyol, a lu ôron mo akaa a kundun iyol nahan.”

14, 15. I wuese Bibilo i New World Translation i ken ijô igen la kpaa nena?

14 Nahan kpa, ka Bibilo i New World Translation  i ken zwa Buter i i ser la tseegh ior ve wuese ga. Orbeenyol ugen hen gar u Sofia, tar u Bulgaria ôr kwagh u Bibilo i New World Translation i ken zwa Bulgaria la ér: “M ôr Bibilo anyom ngee, nahan kpa, i lu je m ngu a ôr Bibilo i i taver u kaven ga, shi i ker ken ishima tsung er ngin nahan ga.” Heela tseegh ga, shighe u Kwasekristu ugen ken tar u Albania ngohol kôpi u Bibilo i New World Translation i ken zwa Albania la yô, a kaa ér: “Mkaanem ma Aôndo doo ken zwa Albania je gandeôron! Sha mimi yô, ka kwagh u civirigh er Yehova a lamen a vese ken zwa wase kpen kpen!”

15 Ken ityar igen kpishi, Bibilo i taver ishe shi i fe lun ga, nahan u ior zuan a Bibilo tseegh la kpa, ka zegekwagh. Ibaver igen ken tar u Rwanda kaa ér: “Anmgbianev yange ve hen kwagh a ior kpishi ayange a kar, kpa ve vese ken jijingi ga, sha ci u ve lu a Bibilo ga. Ve lu a inyaregh ki yamen Bibilo i nongo u kwaghaôndo ugen gber la ga. Shi ashighe kpishi ve kav inja i avur agen tsembelee ga, nahan kwagh ne na ve vese ken jijingi ga.” Nahan kpa, mba va gem Bibilo i New World Translation la ken zwa ve yô, kwagh kôr gema. Tsombor ugen ken tar u Rwanda u u lu a mbayev unyiin, mba ve lu hian a hia yô, kaa ér: “Se wuese Yehova kua wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la kpishi er ve ne se Bibilo ne yô. Er se lu atsanaior yô, yange se lu a inyaregh ki yamen hanmô wase Bibilo ga. Kpa hegen yô, hanmô wase nan ngu a Bibilo i nan. Ka se ôr Bibilo hanma sev hen tsombor wase sha u tesen ser se mba a iwuese sha iyua i Yehova a ne se ne.”

16, 17. (a) Ka nyi Yehova a soo ér ior nav ve fa? (b) Gba u se kange ishima u eren nyi?

16 Shighe a karen yô, a seer gberen Bibilo i New World Translation ne ken ijô igen. Satan ngu nôngon ér kwagh a de lu nahan ga, kpa se na jighjigh ser Yehova soo ér ior nav cii ve ungwa er un lu lamen a ve la wang, ken zwa u vea kav yô. (Ôr Yesaia 30:21.) Shighe ngu van u “tar ua mgbough a mfe u TER er mngerem ma ngee shin zegemnger nahan.”—Yes. 11:9.

17 Yô, se kange nen ishima u eren tom a hanma iyua i Yehova a ne se la cii sha inja, kua mgem u Bibilo ua ne iti na icivir la kpaa. De a lamen a we ken Mkaanem nam hanma sev cii. Er a hembe sha hanma gbenda cii yô, keghen ato a mbamsen asev zulee. Gbenda u se lamen a Yehova shi un kpa a lamen a vese la, ua wase se u seer fan un shi una seer doo se ishima kpaa.—Yoh. 17:3.

“Ka kwagh u civirigh er Yehova a lamen a vese ken zwa wase kpen kpen!”

^ par. 7 Ityakerada igen pase kwagh ne nahan, kpa ka mbafantakerada cii ve lumun a mnenge ne ga.

^ par. 7 Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “Iti i Aôndo ken Ruamabera u ken Zwa Heberu La,” ken Takerada u Wasen We u Henen Mkaanem ma Aôndo la, peeji 1-5.