Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Yehova Ka Aôndo u A Lamen a Ior Yô

Yehova Ka Aôndo u A Lamen a Ior Yô

“Shi ver ato, mo me ôr kwagh.”—YOBU 42:4.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 113, 114

1-3. (a) Zwa u Aôndo a lamen kua gbenda u a lamen la hemba u uumace sha ci u nyi? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

AÔNDO u tsôron la yange gba mbatyomov man uumace cii ér ve ember uma shi i saan ve iyol, er un nahan. (Ps. 36:9) Apostoli Yohane yila or u hiihii u Aôndo hii gban la ér, “Imo” man “mhii u igbetar i Aôndo.” (Yoh. 1:1; Mpa. 3:14) Yehova yange ôr Wan na u iunda la mbamnenge man mbaawashima nav. (Yoh. 1:14, 17; Kol. 1:15) Apostoli Paulu pase kwagh u ‘ijô i mbatyomov,’ inja na yô, ka zwa u mbatyomov ve lamen sha, u uumace ve fe u ga je la.—1 Kor. 13:1.

2 Yehova fa kwagh u mbatyomov man uumace mba ve lu ubiliôn imôngo la vindi vindi. Ikyav i tesen yô, uumace kpishi ka ve eren msen hen a na ken ijô kposo kposo hen icin i môm. Nahan kpa, ngu a ungwan mbamsen mban, shi hen shighe shon môm a lamen a mbatyomov nav, a tesen ve kwagh u vea er yô. Yehova kercio u eren kwagh ne sha ci u mbamhen nav man zwa na man gbenda u a lamen la gande u uumace ken inya. (Ôr Yesaia 55:8, 9.) Kwagh ne tese wang ér Yehova ka una lamen a uumace yô, a pase ve mbamnenge nav sha gbenda u taver ga, sha er vea kav yô.

3 Se lu timen fan akaa a Aôndo wase u a hembe kwaghfan cii la, a er sha u una lam a ior nav a wanger ve yô. Shi er mbamgbe man  mbamlu mba ior nav ve lu la, ngu a geman gbenda u a lamen a ve la.

AÔNDO ÔR UUMACE MKAANEM NAM

4. (a) Yehova yange lam a Mose man Samuel man Davidi ken zwa u nyi? (b) Ka akaa a nyi i nger ken Bibilo?

4 Yehova yange lam a Adam ken sule u Eden ken zwa u uumace. Alaghga tsô lam a na ken zwa Heberu u tsuaa la. Shighe kar yô, a pase mbangeren Bibilo, mba lamen zwa Heberu, er Mose man Samuel man Davidi nahan mbamnenge nav, ve di ve gema ve nger ken mkaanem vem kua sha gbenda ve u ngeren kwagh. Ashighe agen Aôndo a ôr ve kwagh u a soo la jighilii, ve nger. Kpa lu cii la ga, ve nger kwagh u ieren i Aôndo a ior nav kua kwagh u jighjigh ve man dooshima u ve lu a mi sha Aôndo la. Shi ve nger akaa a ior mba Aôndo er sha mi ga la, kua akaa a a tese m-ban u jighjigh ve la kpaa. Akaa a ve nger ne cii nga se a inja nyian kpishi.—Rom. 15:4.

5. Yehova yange lamen a ior nav ken zwa Heberu tseeghlee? Ta iwanger.

5 Aôndo yange saa lamen a uumace ken zwa Heberu ga, sha ci u akaa va gema. Shighe u ior mba Aôndo due ken uikyangen ken Babilon kera la, ve mbagenev ve gema lamen zwa Shiria ayange ayange. Alaghga tsô lu u kwagh a va er nahan ve, Yehova tsenga mgbeghan uprofeti nav, Daniel man Yeremia kua pristi Esera ve nger avegher a ityakerada ve la agen ken zwa Shiria ye. *

6. Hii nan ve Mkaanem ma Aôndo va lu ken ijô igen kpaa, lu zwa Heberu tseegh ga?

6 Shighe u Alekesander u Tamen nôngo ityav ngohol ityar kpishi la, zwa Grika hingir zwa u ior kpishi lamen sha tar yô. Mbayuda kpishi gema lamen zwa la, maa kwagh ne na yô, i gema Ruamabera u ken zwa Heberu la ken zwa Grika. Lu iorov 72 gema Ruamabera u ken zwa Grika, u i yilan ér Septuajinta la ye. Lu mgem u Bibilo u hiihii, shi lu môm ken mbamgem mba Bibilo mba ve hemba lun a inja cii yô. * Mbagemankwagh kpishi gema Septuajinta ne sha gbenda ve u ngeren kwagh la, mbagenev gema asember a i nger ken zwa Heberu la gedee, mbagenev di gema inja i kwagh u i nger la. Nahan cii kpa, Mbayuda mba ve lamen zwa Grika la man Mbakristu cii lumun Septuajinta la ér ka Mkaanem ma Aôndo.

7. A shi nan kpa, lu ken zwa u nyi Yesu tesen mbahenen nava?

7 Shighe u waniunda u Aôndo va shin tar la, a shi nan kpa, lamen shi tesen ior ken zwa u Bibilo i yer ér zwa Heberu la. (Yoh. 19:20; 20:16; Aer. 26:14) Ikyav tese ér yange i va nungwa asember a ken zwa Shiria sha zwa Heberu u i lamen sha shighe u mbaapostoli la, nahan alaghga tsô Yesu kpa er tom a asember agen a ken zwa Shiria la. Nahan kpa, shi fa zwa Heberu u Mose man uprofeti nger Ruamabera, i ôron ken ushinagoge hanma kasua la. (Luka 4:17-19; 24:44, 45; Aer. 15:21) Heela tseegh ga, yange i lamen zwa Grika man zwa Latin ken Iserael. Nahan kpa, Yesu yange una lam ijô ne shin una lam i ga kpa, Bibilo kera pase ga.

8, 9. Hii nan ve yange i nger ityakerada i Bibilo igen ken zwa Grika, man kwagh ne tese se nyi sha kwagh u Yehova?

8 Mbadondon Yesu mba hiihii mbara fa zwa Heberu, kpa shighe u Yesu kpe kera la, ve lam ijô igen kpaa. (Ôr Aerenakaa 6:1.) Kwaghaôndo u Mbakristu ngur samber yô, Mbakristu kpishi hemban lamen zwa Grika. Jighilii yô, yange i samber a ityakerada i  Ivangeli i Mateu man Marku man Luka man Yohane, i i er akaa a Yesu tese shi er la kpishi ken zwa Grika. Sha nahan yô, mbahenen kpishi lamen zwa Grika, lu zwa Heberu ga. * Uwashika mba apostoli Paulu kua ityakerada igen i jijingi mgbegha ior nger la kpa yange i samber a mi ken zwa Grika.

9 Ashighe kpishi mbangeren Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la vea ôron mkaanem ma i nger ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la yô, ve ôr ma er i nger ken Septuajinta la nahan. Er akaa a i er ken Septuajinta ne la, a we kahan a gbenda u i nger a ken zwa Heberu la nahan kpa, hegen ne akaa ne cii kohol hingir Ruamabera u a Aôndo a ne i nger yô. Sha nahan yô, tom u uumace mba geman kwagh, mba yinan mban er ne la, hingir Mkaanem ma Aôndo, u a nengen ma zwa shin ma ieren i ityôô ér, i hemba doon a igen ga la, a ne i nger yô.—Ôr Aerenakaa 10:34.

10. Gbenda u Yehova a ne Mkaanem nam ma samber ma ar a ior kpishi la tese se nyi?

10 Gbenda u Yehova lamen a ior, u se tim sha mi kpuaa ne tese ér Yehova ka a lam a ior er mlu ve a lu la. Sendegh ér se hen ma zwa cii ve se fa un shin mbaawashima nav ga. (Ôr Sekaria 8:23; Mpase 7:9, 10.) Yehova yange mgbegha ior sha iwasen i icighan jijingi na ér ve nger Bibilo, kpa de ve ve nger i sha gbenda ve u ngeren kwagh.

ER AÔNDO KURA MKAANEM NAM LA

11. Er uumace ve lamen ijô kposo kposo nahan kpa, kwagh ne yange Aôndo u lamen a ior ga sha ci u nyi?

11 Er uumace ve lamen ijô kposo kposo shi ve gem Mkaanem ma Aôndo, ankaam ma we kahan sha mi nahan kpa, kwagh ne yange Aôndo u lamen a ior shinii? Ei. Ikyav i tesen yô, ka ajiir kpuaa tseegh Bibilo i ter mkaanem ma Yesu ôr ken asember a zwa u i lamen sha hiihii la ye. (Mat. 27:46; Mar. 5:41; 7:34; 14:36) Nahan kpa, Yehova nenge ér, i gema loho u Yesu la ken zwa Grika shi shighe kar yô, i gema u ken ijô igen kpaa. Anyom nga kar yô, Mbayuda man Mbakristu hide nger ukôpi mba Bibilo mba hiihii mbara sha ave acin imôngo, nahan kwagh ne kura Mkaanem ma Aôndo. Maa i va seer geman ukôpi mban ken ijô igen kpishi. Yesu kpe kera, anyom nga kar er 400 nahan yô, orgen u i yilan un ér John Chrysostom yô, kaa ér, i gema atesen a Yesu la ken zwa Shiria man zwa u Mbaigipiti man India man Mbapershia man Etiopia kua ken ijô igen kpishi kpaa.

12. Yange mbagenev nôngo ér Bibilo i de samber ga nena?

12 Er yange i gema Bibilo ken ijô kpishi yô, kwagh ne bunde awashima u ior er Tor u Mbaroma ugen u i yilan un ér Diocletian, u na zwa ér i nande ukôpi mba Ruamabera cii, shighe u i mar Yesu anyom kar er 300 nahan la. Yange ior nôngo ikwa imôngo ér vea bee a Mkaanem ma Aôndo kua mba ve lu geman ma shi samber a mi la. Anyom nga  kar er 1,200 nahan yô, orgen u i yilan un ér William Tyndale la hii u geman Bibilo i ken zwa Heberu man zwa Grika la ken zwa Buter. A kaa a orfantakerada ugen ér: “Aluer Aôndo kuram yô, anyom a kar kpishi ga tsô me nôngo wanye u kahan sule je kpa nana fa Ruamabera a hemba u.” Yange gba u Tyndale una yevese a undu tar u Ingila, una yem veghertar u Yuropa la, sha er una za gema Bibilo shon shi a gber yô. Er mbahemenev mba kwaghaôndo kange ishima ér vea nande ukôpi mba Bibilo i Tyndale gema ne, mba ve zua a mi la cii ken igbar nahan kpa, ukôpi mbagenev kpishi hii u samber. Ken masejime yô, i wa un akaa iyol, i sende un, maa i nande un sha kon. Kpa Bibilo i gema la yô, i fatyô u been a i kera ga. Lu Bibilo ne i er tom a mi kpoghuloo u geman Bibilo i King James la ye.—Ôr 2 Timoteu 2:9.

13. I time sha ngeren mba Bibilo mba tsev yô, i mase kaven ér nyi?

13 Ka mimi, ukôpi mba Bibilo mba tsev mba ve lu her la, mba a ankaam kpuaa mba ve we kahan shi ve lu sha mi ga yô. Nahan kpa, ior mba tôvon sha kwagh u Bibilo time sha ngeren mba Bibilo mba tsev zulee, kua avegher a ngeren mba tsev man mbamgem mba Bibilo mba tsuaa mbara udubu imôngo. Mba been yô, ve mase kaven ér ka avur kpuaa tseegh a we kahan ye, shi akaa a a kaha la kpa vese ga. Kwagh ne tese ér avur a Bibilo kpishi nga sha mi. Avur kpuaa a kwagh a shi sha mi la kpa gema loho u Bibilo la ga. Mbahenen Bibilo sha mimi time sha ngeren mba tsev mban, nahan mba a vangertiôr ér Bibilo i se lu a mi nyian ne ka Mkaanem ma Aôndo yange mgbegha ior nger yô.—Yes. 40:8.

14. I samber a loho u Bibilo za kighir nan je?

14 Er mbaihyomov ve nenge kwagh kpoghuloo ér vea bee a Bibilo kera nahan kpa, Yehova nenge ér i hemba geman Mkaanem nam man a hanma takerada ugen cii. Hen shighe u ior kpishi ve ne Aôndo jighjigh cuku tseegh shin ve ne un jighjigh ga kuaa ne je kpa, Bibilo ka takerada u u hembe ngeen sha tar yô, shi i gber i jimin cii shin avegher a i ken ijô nôngo u kuman er 2,800 nahan. Takerada môm kpa ngu u i hembe samber a mi shi ior ve hembe lun a mi er Bibilo ga. Mbamgem mba Bibilo mbagenev wanger za bee ga, shin ankaam magenev shi sha mi. Nahan kpa, ve cii ve nôngo u pasen kwagh u ishimaverenkeghen man myom wase.

KWAGH GBA SHA MGEM U BIBILO U HE UGEN

15. (a) Ka nyi wanakiriki a er nyian sha u ior cii ve zua a loho u Aôndo? (b) Ka i vande gberen ityakerada yase ken zwa Buter sha ci u nyi?

15 Ken inyom i 1919 la, i tsua annongo u mbahenen Bibilo sha gbashima la hingir “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh,” nahan wanakiriki ne hemban lamen a ior mba Aôndo mba ve lu “ya” la ken zwa Buter. (Mat. 24:45) “Wanakiriki” ne ngu nôngon kpoghuloo, duen a kwaghyan u ken jijingi ne ken ijô igen seer a seer, hegen ijô ne hemba 700. Ka i vande gberen ityakerada yase ken zwa Buter, maa i gema ken ijô igen, sha ci u ior kpishi ka  vea eren kpenga shin vea henen takerada yô, i lu zwa u ve lamen je la, er zwa Grika u sha ayange a mbaapostoli la kpa lu nahan.

16, 17. (a) Ior mba Aôndo yange nenge ér gba u vea er nyi? (b) Yange i er kwagh ne nena? (c) Ka ishimaverenkeghen i nyi Knorr pase ken inyom i 1950 la, sha kwagh u Bibilo i New World Translation?

16 Kwaghyan u ken jijingi ne cii har sha Bibilo. Sha hiihii la, ior mba Aôndo hemban eren tom a Bibilo i ken zwa Buter i King James, i i gber ken inyom i 1611 la. Nahan kpa, ior mba kera lamen zwa Buter u i nger ker la ainge ga. Shi iti i Aôndo ngi sha ajiir kpuaa tseegh ken Bibilo la, kpa ngeren mba Bibilo mba hiihii mbara lu a iti i Aôndo kwa udubu imôngo. Bibilo la lu a akaa agen a i gema sha mi ga yô, kua avur a a lu ken ngeren mba tsev mbara ga yô. Ubibilo mba ken zwa Buter mbagenev kpa ankaam shi sha mi.

17 Yange hingir hange hange u a gber Bibilo i ia ôr kwagh u lu ken ngeren mba hiihii mbara vough, sha gbenda u ior ve lamen nyian yô. Sha nahan yô, i tsua Kômatii u Geman Bibilo i New World Translation la, nahan ken atô u anyom 10, hii ken inyom i 1950 zan zan 1960 la, kômatii ne due a tihi u sha môm zan zan ataratar u mgem u Bibilo ne. Shighe u Anmgbian N. H. Knorr lu duen a tihi u hiihii u Bibilo ne, sha iyange i Agusutu 2, inyom i 1950, hen mkohol u vesen la, a kaa a mba ve za mkohol la ér: “Gba hange hange u se zua a Bibilo i i gem sha gbenda u ior ve lamen ainge, u a pase mimi u se zough a mi la vough shi ia wase se u seer kaven mimi sha u ôron kwagh u yange lu ken ngeren mba tsev mbara vough yô. Shi gba u se lu a ngeren u ior vea ôr sha ayange ne kpa vea kav wang, er ngeren mba mbahenen mba Kristu la kpa taver ior mba sha ayange la u kaven ga, shi ve lu ican u ôron ga nahan.” Yange Knorr lu a ishimaverenkeghen ér Bibilo ne ia na ior umiliôn imôngo vea zua a iwasen i ken jijingi.

18. Ka nyi i er sha u a gema Bibilo fele fele?

18 Yange ishimaverenkeghen ne hingir kwagh u mimi ken inyom i 1963, shighe u i seer geman Bibilo i New World Translation, Ruamabera u Mbakristu u ken zwa Grika la ken ijô ataratar yô. Ijô ne lu zwa Dutch man zwa French man zwa Jamani man zwa Italia man zwa Portugal man zwa Ishpania. Ken inyom i 1989 la, Mbahemenev mba Shin Itine mba Mbashiada mba Yehova ver gbaatom ugen hen afishi a shin itine la ér a wasen tom u geman Bibilo. Maa ken inyom i 2005 la, Bibilo i geman hingir tom u vesen u ijô i i gberen magazin u Iyoukura ne ker la ia eren yô. Kwagh ne na yô, i gema Bibilo i New World Translation la avegher shin i jimin cii ken ijô hemba 130.

19. Ka kwagh u vesen u nyi yange er ken inyom i 2013 la, man se lu henen nyi ken ngeren u dondon laa?

19 Hii shighe u i due a Bibilo i New World Translation i hiihii la, zwa Buter gema kpishi je, nahan va hingir hange hange u a hide a sôr asember a ken Bibilo ne. Ken mbee u kasua u Oktoba 5 man 6, inyom i 2013 la, ior mba kuman er 1,413,676 nahan, mba ken ityar 31 za mkombo u sha kwa 129 u mzough u Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania, shin ve lu nengen kwagh u i lu eren hen mkombo ne la sha televishen. Mba eren mkombo ne hanma inyom. Yange saan ve cii iyol tsung u ungwan er anmgbian ugen u a lu môm ken Mbahemenev mba Shin Itine la yôô ér, i due a Bibilo i New World Translation i i hidi i ser la ken zwa Buter. Mbagenev je yô, doo ve je ve haa mliam ashe, er mbasôron mtem lu karen ior Bibilo ne la. Mbananakaaôron mba ngur ôron avur a ken Bibilo i i hidi i ser ne yô, wanger hanma or cii er Bibilo ne i lu ican u ôron ga shi i taver u kaven ga yô. Ken ngeren u dondon ne, se lu timen sha kwagh u Bibilo i i hidi i ser ne dike dike, kua kwagh u ijô igen i i gem i ker la kpaa.

^ par. 5 Ikyav i tesen yô, yange i nger Esera 4:8–6:18, 7:12-26 man Yeremia 10:11 kua Daniel 2:4b–7:28 ken zwa Shiria kpôô kpôô.

^ par. 6 Inja i ishemberti i Septuajinta la ér “Akunduatargber.” I kaa ér yange i hii tom u geman Septuajinta ne ken tar u Igipiti, anyom kar er 300 nahan cii ve i va mar Yesu ye, shi anyom kar 150 cii ve i mase geman been ye. Nyian ne kpa, Septuajinta ne ngu a inja her, sha ci u ngu a wase mbagemankwagh u kaven inja i asember man avur agen ken zwa Heberu a a taver u kaven yô.

^ par. 8 Mbagenev nenge ér Mateu yange nger Ivangeli na la ken zwa Heberu, shi alaghga tsô, lu un va gema i ken zwa Grika ye.