Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Novemba 2015

‘Or u Nan We Ndor a We la Nan Doo U Ishima Er We Iyol You Nahan’ Kpa?

‘Or u Nan We Ndor a We la Nan Doo U Ishima Er We Iyol You Nahan’ Kpa?

“Or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.”—MAT. 22:39.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 73, 36

1, 2. Ruamabera tese er dooshima a lu kwagh u hange hange nena?

DOOSHIMA ka ieren i Yehova i hemban cii. (1 Yoh. 4:16) Yehova yange hii gban Yesu, lu sha vea na anyom ubiliôn imôngo, nahan hen u lun a imba dooshima u Aôndo la. (Kol. 1:15) Akaa a Yesu er ken uma na cii kua shighe u lu shin tar la, tese ér Yehova ngu Aôndo u dooshima, shi dondo ikyav na la kpaa. Sha nahan yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser hemen u Yehova man Yesu la, ua lu u sha dooshima gbem sha won.

2 Shighe u orgen pine Yesu tindi u a lu u tamen la, a kaa a na ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii. Ngun ka tindi u tamen man ka u hiihii kpaa. Man u sha uhar u a lu er un yô, or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.”—Mat. 22:37-39.

3. Ka an nan lu ‘orwanndor’ a vese?

3 Aluer u nenge yô, Yesu yange kaa ér Yehova a doo se ishima hiihii man u dondon yô, orwanndor a vese kpa nana doo se ishima. Kwagh ne tese er i gbe hange hange u Aôndo man  mbawanndor a vese cii vea doo se ishima yô. Nahan ka an nan lu ‘orwanndor’ a vese? Aluer u er ivese yô, orwanndor a we u hiihii ka nomou shin kwase wou. Shi ior mbagen mba ve lu mbawanndor a vese yô, ka mba ken tiônnongo mba se civir Yehova a ve imôngo la. Mbawanndor mbagen yô, ka ior mba se dugh se za pasen ve kwagh la. Kpa mba ve civir Yehova shi ve dondon atesen a Wan na la vea fatyô u tesen mbawanndor a ve dooshima nena?

NOMOU SHIN KWASE WOU A DOO U ISHIMA

4. Er se yen nahan kpa, ivese yase ia fatyô u doon sha ci u nyi?

4 Yehova yange gba Adam man Ifa zua ve ivese, nahan lu un zua ivese i hiihii la ye. Yange wa ishima ér ve lu imôngo shi ve za hemen u lun saan saan gbem, shi ve mar ônov ve iv tar. (Gen. 1:27, 28) Nahan kpa, er ve va hemba Yehova ato yô, ivese ve la vihi, nahan kwagh la gema va uumace cii a isholibo man ku. (Rom. 5:12) Kpa Ruamabera gema ôr se kwagh u se er ve ivese yase ia doo yô. Ngu a akaawan a sha kwagh u ivesegh a hemban doon cii, sha ci u ka Yehova u yange hii kwagh u ivesegh la a ne i nger un ye.—Ôr 2 Timoteu 3:16, 17.

5. Dooshima ngu hange hange ken ivese sha ci u nyi?

5 Mkaanem ma Aôndo tese ér, cii man se lu vea mbagenev saan saan yô, gba u se tesen ve dooshima. Ken ivese kpa kape i lu vough je la. Apostoli Paulu yange ôr mkaanem ma pasen kwagh u a lu dooshima u mimi la nahan ér: “Dooshima we ishima, lu sar sar, gbe iwuhe ga; dooshima gengese iyol ga, moron iyol kpaa ga, we dang ga, keren kwagh na iyol na tsô ga, nyoon ishima ga, koson kwagh u bo ken ishima ga. Ka saan un iyol a ifer ga, kpa saan un iyol a kwagh u mimi. Dooshima we ishima a akaa cii; un ne jighjigh sha akaa cii, luun a ishimaverenkeghen sha akaa cii, taver ishima sha akaa cii. Dooshima been mayange ga.” (1 Kor. 13:4-8) Aluer se mba gbidyen kwar sha mkaanem ma icighan jijingi mgbegha Paulu nger ne shi eren sha mi yô, se seer zuan a msaanyol ken ivese yase.

Mkaanem ma Aôndo tese er nom man kwase vea er ve, ivese ve ia doo yô (Nenge ikyumhiange i sha 6, 7 la)

6, 7. (a) Ka nyi Bibilo i er sha kwagh u hemene? (b) Gba u nom u nan lu Orkristu yô, nana eren a kwase u nan nena?

6 Er Yehova a ver hemen ken akaa a na cii yô, gba hange hange u se eren kwagh  sha dooshima. Paulu kaa ér: “Sarem ka fa nen, ityough ki hanma nomsoor yô, ka Kristu, man ityough ki kwase yô, gema ka nom, man ityough ki Kristu yô, ka Aôndo je.” (1 Kor. 11:3) Kpa doo u orhemen nana kighir mba nan lu ityough sha ve la ga. U tesen ikyav yô, Yehova hemen Kristu sha dooshima shi Yesu kpa ongo imo na. Yesu soo gbenda u Aôndo a hemen un sha dooshima la, sha ci u a kaa ér: ‘Ter doom ishima.’ (Yoh. 14:31) Luun er Yehova yange una kighir Wan na u ishima ishima ne shin una nzughul a na yô, alaghga ma taver Yesu u ôron kwagh nahan.

7 Er nom nan lu ityough ki kwase u nan nahan kpa, Bibilo kaa ér nana ‘waan kwase u nan ikyo.’ (1 Pet. 3:7) Gbenda môm u nom nana fatyô u eren kwagh ne yô, ka u wan ikyo sha mbamgbe mba kwase u nan shi ashighe agen je yô, nengen sha akaa a hembe doon nan la hiihii. Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Ne noov, kasev enev ve̱ doo ne asema di er Kristu kpaa, nongo Na u doo Un ishima man A ne iyol Na sha ci u u nahan.” (Ef. 5:25) Yesu yange na uma na sha ci u mbadondon un. Aluer nom nan ngu dondon gbenda u Yesu a hemen sha dooshima la yô, a hemba lun kwase u nan zange u soon nan shi nan nan icivir shi ungwan nan.—Ôr Titu 2:3-5.

ANMGBIANEV VE DOO U ISHIMA

8. Gba u mbacivir Yehova vea nengen mba ve lu Mbakristu a ve imôngo la nena?

8 Ior umiliôn imôngo sha tar nyian mba civir Yehova shi mba pasen iti na kua mbaawashima nav. Doo u se asange asange se nengen mba ve civir Yehova a vese imôngo la nena? Mkaanem ma Aôndo na mlumun ér: “Er se lu a ian yô, se eren nen akaa a doon a ior cii, kpa jim je yô, ka mbananjighjigh.” (Gal. 6:10; ôr Mbaromanu 12:10.) Apostoli Peteru yange nger ér: “Er ne vande wanger asema a en kera sha ikyo i ne wan mimi ikyo la u zan ken dooshima u mimi u hen anmgbianev yô, doo nen ayol a en ken ishima tsung je.” Shi a kaa nahan ér: “Kwagh u a hembe cii yô, doo nen ayol a en sha gbashima je gadia dooshima cirin asorabo kpishi.”—1 Pet. 1:22; 4:8.

9, 10. Er nan ve ior mba Aôndo ve lu ken mzougho?

9 Er mba se civir Yehova a ve imôngo mbara ve doo se ishima tsung yô, mzough wase ne ngu kposo a mbamzough mbagenev sha tar cii. Heela tseegh ga, er Yehova a doo se ishima shi se kor atindi a na yô, suen se sha icighan jijingi na, u a lu tahav mbu hemban sha won cii la. Kwagh ne na yô, se mba ken mzough u mimi u anmgbianev sha tar cii la.—Ôr 1 Yohane 4:20, 21.

10 Paulu yange ngur pasen er i gbe hange hange u anmgbianev vea lu ken dooshima yô, a kaa ér: “Haa nen mhôônom ma kôron tsung iyol, man shi ieren i dedoo man iyol i gengese ga, man ishima i legh legh man ishima i wan er uicuwan mba Aôndo mba ve lu uicighanmbaiorov mba doon ishima nahan. Waan nen ishima a ayol a en, deen nen ayol a en kwaghbo aluer kwagh á nzughul orgen a orgen yô, er Ter A de ne akaabo nahan, ne kpaa kape eren nen la. Kwagh u a hembe cii yô, haa nen dooshima iyol, ka kwagh u maghen mlu u vough je la.” (Kol. 3:12-14) Doo se kpishi er dooshima, u a lu “kwagh u maghen mlu u vough” la, a lu hen atô wase, shin er se dugh sha ajiir man ityar kposo kposo nahan kpaa!

11. Dooshima man mzough ngu a na i fa ior mba Yehova nena?

11 Er ior mba Yehova ve soo ayol a ve sha mimi shi ve lu ken mzough yô, kwagh la ngu a tese wang er i lu ve tseegh ve eren kwaghaôndo u mimi yô. Yesu kaa ér: “Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav  er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yoh. 13:34, 35) Apostoli Yohane kpa nger ér: “Ka sha kwagh ne man i pase ônov mba Aôndo a ônov mba diabolo ye; hanma or u nan eren perapera ga yô, nan due hen Aôndo ga, man shi u anmgbian u nan a doo nan ishima ga la kpaa. Gadia ngun ka loho u ne ungwa sha hiihii ne: ka u ma se doo ayol a ase.” (1 Yoh. 3:10, 11) Dooshima u a ne se lu ken mzough u doon tsung ne tese je ér, ka Mbashiada mba Yehova ve lu mbadondon Kristu mba mimi, mba Aôndo a lu eren tom a ve u kuren awashima na u i pase loho u dedoo u Tartor sha tar cii la ye.—Mat. 24:14.

TOM U KOHOL “ZEGEIKPELAIOR”

12, 13. Ka nyi “zegeikpelaior” la i lu eren hegene, man ica a gba tsô, nyi ia er ve?

12 Nyian ne, mbacivir Yehova mba hemban iyenge, ka ‘zegeikpelaior i ken hanma ikyurior man hanma nongo man hanma nongoior man hanma zwa.’ Ve “tile sha ishigh ki ikyônough ki torough [ki Aôndo] man sha ishigh ki Waniyôngo [Yesu Kristu].” Kpa zegeikpelaior ne ka unô? Ka “mba ve dugh ken zegecan la yô; ve ôô uriga vev ken awambe a Waniyôngo, ve kungu ve,” sha ci u ve na naagh ku ipaan ku Yesu kura jighjigh. Ior mba ve lu “zegeikpelaior” i i lu seer a seer iyenge ne la soo Yehova man Wan na kpishi, nahan mba ‘eren Aôndo tom tugh man tetan.’—Mpa. 7:9, 14, 15.

13 Ica gba ga tsô Aôndo una tim botar ne kera sha shighe u “zegecan” la. (Mat. 24:21; ôr Yeremia 25:32, 33.) Kpa er mbacivir Yehova ve doo un ishima yô, una kura ve una nyôr a ve ken tar na u he la. Er yange i tsengaôron hegen i zulum anyom 2,000 nahan, Aôndo “una ese ve mliam sha ashe kera cii, ku ua kera lu ga, shin ijungwen shin mliam shin ican kpaa ia kera lu je ga.” Sar u u va lu ken Paradiso zum u “akaa a tse la [aa] kar kera” la kpa?—Mpa. 21:4.

14. Zegeikpelaior la nger hegen kuma nena?

14 Sha shighe u ayange a masejime hii ken inyom i 1914 la, mbacivir Yehova sha tar cii lu iyenge udubu kpuaa tsô. Er mbawanndor a ve doo ve ishima shi jijingi u Aôndo lu hemen ve yô, asande a Mbakristu mba i shigh ve mkurem mban lu eren tom u pasen kwagh u Tartor, shin er ve lu tagher a mbamtaver nahan kpaa. Sha nahan yô, nyian ve kohol zegeikpelaior i i lu a ishimaverenkeghen i va lun uma shin tar la. Mbashiada vese nôngo u kuman er iorov 8,000,000 nahan sha tar cii, shi mba civir Yehova ken atôônanongo a hemban er 115,400 nahan, shi iyenge yase ngi seer a seer. Ikyav i tesen yô, ken inyom i tom i 2014 la, i er Mbashiada mba hev mba hemban er iorov 275,500 nahan batisema. A kar kwar sha ingyegh kira yô, hanma kasua i lu eren ior mba kuman er 5,300 nahan batisema.

15. Pase er i lu eren tom u pasen kwagh u Tartor hegen kpoghuloo la.

15 Ior kpishi ungwa loho u dedoo u Tartor la hegen. Mba gberen ityakerada yase i pasen Bibilo la hegen ken ijô i hemban er 700 nahan. Iyoukura ka magazin u i hembe samber a mi sha tar cii yô. Hanma uwer yô, ka i gber ukôpi mba Iyoukura mba hemban er 52,000,000 nahan ken ijô 247. Takerada wase u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? u se henen Bibilo a ior ker la di, i hira gber ukôpi 200,000,000 nahan ken ijô i hemban er 250 nahan.

16. Er nan nongo u Yehova u lu vesen seer a seere?

16 Nongo wase ngu seer a seer iyenge sha ci u se na Aôndo jighjigh shi se lumun Bibilo i i lu Mkaanem ma Yehova a ne i nger la a ishima i môm. (1 Tes. 2:13) Heela tseegh ga, Yehova ngu veren ior nav  doo doo shin er Satan, u a lu “aôndo u tar u ainge” ne a hendan a ve nahan kpaa.—2 Kor. 4:4.

TESEN MBAGENEV DOOSHIMA HANMA SHIGHE

17, 18. Gba u mbacivir Yehova vea nengen mba ve civir Aôndo u mimi ga la nena?

17 Gba u mbacivir Yehova vea nengen mba ve civir Aôndo u mimi ga la nena? Ka sea due kwaghpasen yô, se tagher a ior kposo kposo, mbagenev ve kegh ato a vese, mbagenev di yô, ve lam a vese dang. Nahan cii kpa, aluer vea ungwa shin vea ungwa ga kpa, Bibilo ôr se kwagh u i gbe u se er yô. I̱ kaa ér: “Kwaghôron wen a̱ luun u doon gbem, u i we bar sha mi yô, sha u fa nen er i doo u nea ôr kwagh a hanma or yô.” (Kol. 4:6) Er mbawanndor a vese ve doo se ishima yô, kwagh la ngu a mgbegha se u nan imo sha mpin u hanma or nan pin se ityôkyaa i ishimaverenkeghen yase la, a “ishima i legh legh man sha mcie kpaa.”—1 Pet. 3:15.

18 Ior ka vea soo u ungwan loho wase ga shi vea vihi ishima a vese je kpa, se tese ser mbawanndor a vese doo se ishima shi se dondo ikyav i Yesu la. Bibilo kaa ér: “Zum u i laha Un kpaa mayange A or iyev sha mlaha la ga, er A ya ican kpaa A ta hwa ga, kpa A gema A wa sha ikyev i Un u A er ijir sha mimi la.” (1 Pet. 2:23) Sha nahan yô, ka sea lu vea mba se civir Yehova a ve shin sea lu vea mba ve fe Yehova ga kpa, se hide a iyol yase ijime se dondo kwagh ne: “De kera oron iyev sha ifer ga shi de kera oron iyev sha ityuhwan kpaa ga, kpa gema veren nen a ver ior dedoo.”—1 Pet. 3:8, 9.

19. Ka kwaghwan u nyi Yesu wa sha kwagh u mbahendan a vese?

19 Ior mba Yehova mba hiden a ayol a ve ijime sha u dondon kwaghwan u injaa u Kristu a we ve yô. Yesu ôr ken Ityesen na i Sha Uwo la ér: “Ne ungwa i kaa er: Doo a or u nan we ndor a we yô, gema kôr orihyom wou ihyom. Kpa Mo yô, M kaan ne Mer: Doo nen a mbaihyomov enev, man shi eren nen msen sha ci u mba ve tev ne a ican yô; sha er né lu ônov mba Ter wen u A lu Sha yô, gadia ka A er iyange Na i̱ due i̱ ta sha mbaaferev kua mbamimi kpaa, man ka A nôô ura sha mbaperapera man mba ve lu mbaperapera ga kpaa.” (Mat. 5:43-45) Er se lu mbacivir Aôndo yô, gba u se hen u ‘doon a mbaihyomov asev,’ aluer ve er a vese nan nan je kpaa.

20. Er nan ve se fe ser ken tar u he la, ior vea soo Aôndo man mbawanndor a ve? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

20 Gba u ior mba Yehova vea tese sha hanma gbenda cii ér Yehova man mbawanndor a ve doo ve ishima. U tesen ikyav yô, ior ka vea kegh ato a loho u Tartor ga je kpa, se wase ve shighe u kwagh a tser ve yô. Apostoli Paulu nger ér: “De luun ma or a ma injô ga saa di mdoo u ma ne doo ayol a en la tseegh tsô, gadia or u orgen nan doo nan ishima yô, nan kura atindi ve. Gadia atindi a a kaa er: De eren idya ga, de woo or ga, de iin ga, de tem ga, man hanma tindi ugen kpaa i fiir a cii ken kwaghôron môm ne er, or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan. Dooshima eren or u nan we ndor a na la, kwaghbo ga, nahan kwagh u atindi a kur sha mi vough yô, ka dooshima.” (Rom. 13:8-10) Er se lu Mbashiada mba Yehova yô, ka se tese dooshima u mimi la ken botar u Satan a hemen, u ifer man ipila i dumbur shi mzough a lu ker ga ne. (1 Yoh. 5:19) Shighe u Yehova una tim Satan man azôv kua uumace mba hemban ato sha tar kera la, hanma kwagh u a lu eren sha tar hen shighe la cii a lu sha dooshima. Nenge ase er tar ua doo tsung hen shighe u hanma or nana soo Yehova man orwanndor a nan la yô!