Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Tsaase Wan Wou u A Lu Hian la A Civir Yehova

Tsaase Wan Wou u A Lu Hian la A Civir Yehova

“Yesu . . . lu yemen hemen hemen sha mfe man ivesen, man Aôndo lumun Un, ior kpaa lumun Un.”—LUKA 2:52.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 41, 89

1, 2. (a) Ishima ka i nyian mbamaren mba mbayev vev ve lu hian la sha nyi? (b) Ka nyi mbayev vea er ve ia wase ve shighe u ve lu hian laa?

MÔM ken akaa a ka a hemba nan mbamaren mba ve lu Mbakristu la msaanyol yô, ka shighe u mbayev vev ve er batisema la. Anmgbian u kwase Berenice, u mbayev nav unyiin er batisema cii ve ve nyôr anyom 14 la, kaa ér: “Yange lu kwagh u saan se iyol kpishi. Mimi yô, yange doo se tsung er mbayev asev soo u civir Yehova yô. Nahan kpa, se fa ser er mbayev asev lu hian yô, vea tagher a mbamtaver kpishi.” Aluer u ngu ormaren u wan wou a lu hian shin a hie yô, alaghga ishima ia nyian we er Berenice nahan.

2 Zum u orgen u a fe kwagh u mvese u mbayev tsema tsema lu ôron kwagh u mbamtaver mba mbamaren man ônov vev mba hian cii ka ve tagher a mi la yô, a kaa ér: “Akaa a mbayev ka ve eren zum u ve lu hian la tese ér ‘kwagh za ve iyol ken ityough’ shin ve ‘via ga ze.’ Kpa ka shighe u mbayev ka ve hen u eren kwagh shi pasen er ishima i lu ve ker jighilii, shi i sar ve tsung u lun vea azende a ve je la.” Shighe u mbayev ou ve lu hian la, vea fatyô u yan ikyar kangenaa vea Yehova shi tsuan akaa a vea er ken tom u kwaghpasen la, maa nôngon eren a, shi tsuan a ishima ve ér vea tsegha ayol a ve sha ci u Yehova shi kuren iceghzwa shon. Vea fatyô u nengen shighe u ve hie la ér ka shighe u injaa u vea vese ken jijingi yô, er Yesu kpa er shighe u lu gumor la nahan.  (Ôr Luka 2:52.) Ka tom u nyi we ormaren u lu a mi u eren shighe u wan wou a hie shin a lu hian laa? Nenge ase er Yesu tese dooshima man iyolhiden a mi ijime kua kwaghfan shighe u via or kera la yô. Aeren ne aa wase u u tsaase wan wou u civir Yehova nena?

WAN WOU U A LU HIAN LA A DOO U ISHIMA

3. Er nan ve Yesu yila mbaapostoli nav ér azende a na?

3 Yesu lu ijende i mbaapostoli nav i mimi, shi tesen ve dooshima. (Ôr Yohane 15:15.) Sha ayange a tsuaa la, Ter pasen ikpan i nan akaa a nan a sôngo sôngo shin mbamnenge mba nan ga. Nahan kpa, Yesu yô, lu Ter kua ijende i mbaapostoli nav mbajighjigh mbara. Yange luun imôngo vea mbahenen nav shi pasen ve er ishima i lu un ker yô, shi vea pase un ishima ve yô, a kegh ato a ve zulee. (Mar. 6:30-32) Er Yesu lamen vea mbaapostoli nav sha dooshima yô, ve hemba lun kôôsôô a na, shi kwagh ne wa ve agoyol u va eren ityom ken mcivir u Aôndo.

4. U er nan ve u kôr ijende a wan wou, kpa shi u lu a tahav sha a nan here? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

4 Ter ugen u lun a ônov uhar, mba yer un ér Michael, a kaa ér: “Er se mbamaren se lu kwav môm a mbayev asev ga nahan kpa, se fatyô u lun azende a ve.” Azende nga lu imôngo. Er msen kpoghuloo, nahan nenge aluer ka u u fatyô u panden shighe u u eren tom u uke shin akaa agen la, sha er u hemba zuan a ian i lun imôngo vea mbayev ou yô. Shi azende nga a eren akaa a a doo ve la imôngo. Nahan yô, nôngo soo akaa a wan wou u a lu hian la kpa a soo la, er ityogholough shin ufiim shin anumbe a a hembe doon un la nahan. Wankwase ugen ken tar u Italia, iti na ér Ilaria, a kaa ér: “Mbamaren av yange ve soo ityogholough mbi mbi doom u ungwan la. Jighilii yô, baba wam yange hingir ijende yam i ishima ishima, shi m cian u ôron un akaa a am a sôngo sôngo kpaa ga.” Aluer we ormaren u kôr ijende a mbayev ou mba ve lu hian la, shi u wase ve ve ‘kôr ijende a Yehova, NW’ kpa tese ér u kera ngu a tahav sha a ve ga ze. (Ps. 25:14) Kpa ka wea er nahan yô, u tese wer ve doo u ishima shi u ngu nan ve icivir, nahan i hemba lun ve ican ga u van ikyua a we. Shi ka i hemba lun ve heghema u pasen we mbamzeyol vev.

5. Yesu yange wase mbahenen nav sha u ve zua a msaanyol u or ka nana eren Yehova tom kpoghuloo ve nan zua a mi la nena?

5 Yesu yange soo ér mbahenen nav mba doon un ishima man azende a na la cii, ve zua a msaanyol u or ka nana eren Yehova tom kpoghuloo ve nan zua a mi la. Sha nahan yô, sar un tsung u ve eren ityom i ken jijingi sha gbashima. Jighilii yô, Yesu yange soo ér mbahenen nav ve er tom u geman ior hingir mbahenen la sha gbashima! Shi kaa a mbaapostoli nav sha dooshima ér, una wase ve vea za ikyura ken tom shon.—Mat. 28:19, 20.

6, 7. Er nan ve i doo u mbamaren vea wase mbayev vev u henen kwagh shi zan mbamkombo shi duen kwaghpasen hanma shighe?

6 U soo wer mbayev ou mba ve lu hian la ve za hemen u taver ken jijingi. Aôndo kpa soo ér we u yese mbayev ou sha “mkôôm man kwaghwan u Ter.” (Ef. 6:4) Nahan yô, er tom a ian i Aôndo a ne u u yesen mbayev ou la, sha u tesen ve akaa a ken jijingi hanma shighe. U tesen ikyav yô, er ka u nôngo tsung sha u mbayev ou ve za makeranta sha ci u u fa wer ka kwagh u injaa, shi u soo wer i doo ve u henen akaa a he la nahan, kape mbamaren mba lun a dooshima kpa ka ve nôngo sha er mbayev vev vea zua a mtsera ken “kwaghwan u Ter” shighe u ve ze mbamkombo mba tiônnongo shin mbamkohol, shin ken Mcivir u hen Tsombor je la. Er u fe wer u henen kwagh u Yehova la ka kwagh u hange hange yô, ka u nongo sha er u tese mbayev ou ve soo akaa a ken jijingi kua kwaghfan u Aôndo. (Anz. 24:14) Gba u u nôngo u wase mbayev ou vea za ikyura ken tom u pasen kwagh la sha u eren kwagh u una na vea soo u tesen mbagenev Mkaanem ma Aôndo yô, shi taver ve ishima u duen kwaghpasen hanma shighe, er Yesu wase mbahenen nav nahan.

 7 Aluer hanma shighe mbayev mba ve lu hian la mba henen kwagh shi zan mbamkombo shi duen kwaghpasen yô, a wase ve nena? Anmgbian u kwase ugen ken tar u South Afrika, iti na ér Erin, a kaa ér: “Ashighe kpishi yange se gba ahon sha kwagh u Bibilo i henen shin mbamkombo mba zan shin u duen kwaghpasen. Ashighe agen je yô, se er ayôôso sha apera sha u kwaghhenen u hen tsombor la a bunde yô. Kpa mbamaren asev yina ishima ga.” Shi a kaa ér: “Ityesen la wasem m lu a ishimataver. Hegen ne, ka mea bunde mkombo shin mea fatyô u duen kwaghpasen ga yô, m nôngo m er kwagh fese sha er me kera bunde kwagen ga yô. Luun er mbamaren asev yange vea eren akaa a ken jijingi vea vese ga yô, m hen mer ma m lu a ishima i eren kwagh ne ga. Yange vea gbe uwer yô, m na jighjigh mer, hegen hwev ma u haam iyol u zan mbamkombo shin eren akaa agen ken jijingi.”

VER MBAYEV OU IKYAV I IYOLHIDEN A MI IJIME

8. (a) Yesu yange hiden a iyol na ijime nena? (b) Er Yesu hiden a iyol na ijime yô, kwagh la wase mbahenen nav nena?

8 Er Yesu lu or u vough nahan kpa, hiden a iyol ijime shi suur sha Yehova. (Ôr Yohane 5:19.) Er Yesu hiden a iyol na ijime yô, kwagh la na mbahenen nav pande u nan un icivir shinii? Mayange ga. Jighilii yô, er lu suur sha Yehova yô, mbahenen hemba nan un jighjigh cii. Shighe kar yô, ve dondo ikyav i Yesu i hiden a iyol ijime la.—Aer. 3:12, 13, 16.

9. Ka wea hide a iyol ijime, wea naan anyi a yan shi wea kav er u yen yô, kwagh la a wase mbayev ou mba ve lu hian la nena?

9 Se mba vough er Yesu nahan ga. Se yina shi ka se er akaa kpishi sha mi ga, shi akaa nga kpishi a se fetyô u eren ga yô. Nahan hiden a iyol ijime, shi fa wer ka hanma kwagh cii u fatyô u eren ga, shi wea er kwagh sha mi ga yô, lumun ibo. (1 Yoh. 1:8) Hen ase yôô, ka an u hemba nan nan iciviri? Ka orvesen u ka nana er kwagh sha mi ga ve nan na anyi a yan la, shin ka u nan lumun ibo sha kwagh ga laa? Aluer u hen u nan anyi a yan sha ma kwagh u u er sha mi ga yô, wan wou u a lu hian la una hemba nan we icivir. Shi un kpa una hen u lumun ibo zum u a er kwagh sha mi ga yô. Kwase ugen vea nom na ve yese mbayev vev utar ve gande kera hegen, iti na ér Rosemary, a kaa ér: “Yange sea er kwagh sha mi ga yô, se na anyi a yan, nahan kwagh la a mgbegha mbayev asev vea lu a zayol kpa i taver ve u ôron se kwagh shon ga. Yange se fa ser se yina, nahan se tese mbayev asev ape vea zua a kwaghwan u una wase ve u sôron mbamzeyol vev yô. Hanma kwa u a gba u se na ve iwasen yô, se tese ve ma kwagh u i gber ken ityakerada yase i pasen Bibilo la, shi se er msen vea ve.”

10. Yesu tesen iyolhiden a mi ijime shighe u a kaa a mbahenen nav ér ve er kwagh yô nena?

10 Yesu yange lu a tahav mbu wan mbahenen nav atindi. Nahan kpa, ashighe kpishi a hide a iyol ijime a pase ve atôakyaa a a ne ve i doo u vea kura ma tindi yô. U tesen ikyav yô, gban kaan a mbahenen nav ér ve vande keren Tartor u Aôndo man perapera na tseegh tsô ga, kpa a kaa ér: “Man akaa ne cii á seer ne a ye.” Shi kaan ér, “De gbe nan nen or ibo gagh ga” yô, a pase ve ityôkyaa i i ne ve un er kwagh nahan yô, a kaa ér: “Er ne kpaa á na ne ibo gagh ga yô. Gadia imba ijir i ne er ne, ka i á ôr ne ye.”—Mat. 6:31–7:2.

11. Er nan ve i doo u mbamaren vea pase atôakyaa a a ne ve ve we ma tindi shin ve tsough u eren ma kwagh ashighe agene?

11 Shighe u i doo yô, pase atôakyaa a a ne ve u we ma tindi shin u tsough u eren ma kwagh yô. Aluer wan wou u a lu hian la kav mnenge wou sha ma kwagh yô, ishima ia hemba mgbeghan un u ungwan imo you. Orgen u a yese mbayev unyiin yô, mba yer un er Barry, a kaa ér: “Ka wea pase mbayev ou mba ve lu hian la atôakyaa a a ne ve u er ma kwagh yô, ve hemba nan we jighjigh sha ci u ve nenge je ér, u gba nuren tsô tsuan kwagh shin u ngu kighir ve ga, kpa ve fa je ér u er kwagh sha kwaghfan.” Shi kwagh la ngu a wase wanye la nan vese nan via, shi nan lu a mfe u tsuan  kwagh sha inja kpaa. Barry kaa ér: “Ka i gba u mbayev mba ve lu hian la vea henen u tsuan kwagh sha kwaghfan, a u gban nuren gagher eren kwagh er ishima i lu ve ker la.” (Ps. 119:34) Ka wea hide a iyol ijime wea pase atôakyaa a a ne ve u tsough ma kwagh yô, wan wou a nenge je ér u kav er nan sôôn ganden kera yô, shi nan hen u tsuan akaa a nan sha kwaghfan.

TESE KWAGHFAN SHI KAV MLU U WAN WOU U A LU HIAN LA

12. Er Yesu eren kwagh sha kwaghfan yô, a wase Peteru nena?

12 Yesu yange eren kwagh sha kwaghfan shi a fa shighe u i gbe u una wase mbahenen nav yô. U tesen ikyav yô, shighe u Yesu kaa a mbahenen nav ér gba u a wua un la, apostoli Peteru kaa a na ér Aôndo a bunde kwagh la. Yesu fa er un doo Peteru ishima yô, nahan kpa shi kav er gbenda u Peteru hen kwagh la lu u vough ga yô. Yesu yange wa Peteru kua mbahenen mbagenev mbara kwagh sha er una wase ve yô. A pase ve er i doo u tangen iyol ga la, kua averen a vea tese ieren i tangen iyol ga la ve vea zua a mi yô. (Mat. 16:21-27) Peteru hen kwagh ken ityesen la.—1 Pet. 2:20, 21.

13, 14. (a) Ka nyi ia tese ér jighjigh u wan wou u a lu hian la hii u ndôhôrô? (b) U er kwagh sha kwaghfan shighe u u soo u kaven kwagh u a lu zan wan wou iyol la shi wasen un nena?

13 Sôn Yehova a na u kwaghfan sha er u fa iwasen i i gbe u u na wan wou u a lu hian la yô. (Ps. 32:8) U tesen ikyav yô, u er nan ve u fa wer jighjigh u wan wou hii u ndôhôrô? Alaghga ka kera saan un iyol ga, shin a hii u lamen sha iyol i anmgbianev mba ken tiônnongo geseghee shin kera soon ér or a fa kwagh na ga. Shighe u kwagh a lu nahan yô, de kur ikyaa fese wer kwagh la ka ikyav i tesen ér a er isholibo i vesen, kpa ngu yeren ga. * Nahan kpa, shi de kenger ieren i wan wou la ashe ashe shin henen wer ka kwagh ga ze.

Ker aan a dedoo sha er u wase wan wou una kôr ijende a ior mba ken tiônnongo u Kristu yô (Nenge ikyumhiange i sha 14 la)

14 U fatyô u dondon ikyav i Yesu la sha u pinen wan wou mbampin kundu kundu man sha icivir. Se fatyô u karen kwagh ne sha gbenda u ka i tsuwe mngerem shin ijôr la. Aluer u ngu tsuwen bokoti mnger fele fele yum yô, mngerem mara maa a kpianger a hide a haa shin ijôr, u kera due a mi kpishi ga. Nahan aluer u ngu eren kwagh a wan wou sha utaha yô, ian i ma u fe mbamhen mba nan kua mbaawashima  mba nan la ia kar u. (Ôr Anzaakaa 20:5.) Ilaria u se vande teren kwagh na la, kaa ér: “Shighe u m lu hian a hia la, m hingir ta ta ta, i sarem u lun ken mimi shi i sarem u hemban lun vea mbayev mba ken klase wam. Kwagh ne yange a na yô, ashighe agen m lu zunguluu, maa mbamaren av ve fa je ér kwagh zam iyol. Sha iyange igen aikighe nahan, ve kaa a mo ér ve nenge m kera saan ga, shi ve pinem kwagh u a lu zan mo iyol yô. Yange m mindi iliam, m vaa shi m pase ve kwagh u a zem iyol la, nahan m kaa mer ve wasem. Ve kuvem, ve kaa a mo ér ve kav er i lum yô, shi ve kaa ér vea wasem.” Fese je, mbamaren mba Ilaria hii u wasen un u zuan a azende a injaa a he ken tiônnongo.

15. Pase er Yesu yange tese kwaghfan shighe u lu eren kwagh a mbagenev la.

15 Yesu shi er kwagh sha kwaghfan sha u fan aeren a dedoo a mbahenen nav. U tesen ikyav yô, zum u orgen u i yilan un ér Natanael yô, ungwa ér Yesu ka or u ken Nasareti yô, a kaa ér: “Ma kwagh u injaa una fatyô u duen ken Nasareti kpa?” (Yoh. 1:46) Luun er ka we nahan, ma u nenge Natanael nena sha kwagh u ôr laa? Yange ma u nenge un wer ngu or u puun ior shin u banen a jighjigh shin ngu or u van a mpava? Yesu er kwagh sha kwaghfan, a nenge a ieren i dedoo ken Natanael. A ôr kwagh u Natanael ér: “Mimi je, ka or u Iserael u ma icugh i lu ken a na je ga yô.” (Yoh. 1:47) Yesu yange a fa kwagh u or nan lu henen ken ishima yô, sha nahan yô, nengen a kwagh u dedoo ken ior.

16. U er nan ve u wase wan wou u a lu hian la u lun a aeren a dedoo?

16 Er u fatyô u fan kwagh u or nan lu henen ken ishima ga nahan kpa, sha iwasen i Aôndo yô, u fatyô u eren kwagh sha kwaghfan. U fatyô u eren kwagh sha kwaghfan sha er u nenge a kwagh u dedoo ken wan wou u a lu hian la kpa? Or môm kpa nan soon ér i nenge ér nan ngu “or u zan iyol” ga. Sha nahan yô, mayange de nengen shin ôron kwagh u tesen ér wan wou u a lu hian la ka “wan u hembanato” shin u “taver ityough” ga. Aluer wan wou ngu nôngon di cuku tseegh kpa, tese un a fa ér u nenge a iniôngon na la, shi u fa er i sar un tsung u eren kwagh u dedoo yô. Ver ishima sha hanma kwagh u dedoo u a er, u tesen ér ngu nôngon kwagh seer yô, shi wuese un kpaa. Aluer gba sha mi yô, seer nan wan wou ityom sha er u wase un u seer lun a aeren a dedoo yô. Ka kwagh u Yesu er a mbahenen nav je la. Yange zough a Natanael, u i yilan un kpaa ér Bartolomeu la, inyom kar i môm man tiôn yô, Yesu tsua un ér a lu apostoli na, shi Natanael va lu Orkristu u tseen ishima kpaa. (Luka 6:13, 14; Aer. 1:13, 14) Aluer u ngu wuese wan wou shi taver un ishima yô, kwagh la una wase un, una nenge ér un gba kera ga, kpa una fa je ér un ngu Orkristu u Yehova una fatyô u eren tom a nan yô.

ALUER U TESE WAN WOU YÔ, U ZUA A MSAANYOL KPISHI

17, 18. Aluer u gba uwer u wasen mbayev ou wer ve civir Yehova ga yô, ka nyi ia due kere?

17 Er u lu yesen mbayev ou la, alaghga ashighe agen a lu u er apostoli Paulu nahan. Yange ishima nyian un kpishi sha kwagh u ior mba wase ve u fan Yehova shi ve doon un ishima tsung, ve lu er ka mbayev nav la. Paulu “lu ken ican kpishi je, [a] ya ican ken ishima tsung kpaa” sha ci u ior mba ken Korinte mba ve ‘doo un ishima tsung’ la. Yange wase ve ve fa kwagh u Yehova, maa ve hingir er ka ônov nav nahan. (2 Kor. 2:4; 1 Kor. 4:15) Orgen u a yese mbayev utar, i yer un ér Victor yô, kaa ér: “Shighe u mbayev asev lu hian a hia la yina ga. Nahan kpa, msaanyol u se zua a mi la gema hemba mbamtaver mba se tagher a mi yô. Sha iwasen i Yehova yô, yange se lu a mbayev asev kôôsôô.”

18 Yô, za hemen u yesen mbayev ou ve lu mbacivir Yehova, mayange de gbe uwer ga. Aluer u tese ve dooshima yô, a saan we iyol kpishi u nengen er ve lu civir Yehova, shi ve ze hemen u lun mbayev mba cian un mba ve lu “zenden sha mimi” la yô.—3 Yoh. 4.

^ par. 13 Mbamaren vea fatyô u ôron takerada u Questions Young People Ask—Answers That Work la, tihi u sha 1, peeji 317 man tihi u sha 2 la, peeji 136-141.