Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Ka nyi i tese ér yange i wa gar u Yeriko u sha ayange a tsuaa la atô shighe gôgônan ga maa i tim unu?

Takerada u Yosua 6:10-15, 20, kaa ér akumautya a Mbaiserael yange ningir gar u Yeriko kwa môm ken hanma iyange zan zan ayange ataratar. Sha iyange i sha utaankaruhar la, ve ningir gar la kwa taankaruhar, nahan Aôndo na girgar u Yeriko u i mar un taver la yôhôr haa inya. Kwagh ne wase Mbaiserael nyôr tim gar la. Akaa a i dugh shin inya la sue kwagh u Bibilo i kaa ér yange i kase gar u Yeriko ica gba maa i tim un laa?

Sha ayange a tsuaa la, ior taan ityav sha gar u i maa un i taver yô sha u kasen un wan atô. Yange ior a kase gar a wa un atô shighe a vese shin a vese ga kpa, vea hemban un yô, ve kura hanma kwagh u injaa u ken gar la cii kua kwaghyan u a shi ker la kpaa. Nahan kpa, mba dughun akaa shin inya ve nenge a akaayan kpishi hen ice i gar u Yeriko la. Takerada ugen u u tim sha akaa a i dugh shin inya sha kwagh u Bibilo la, ôr kwagh sha kwagh ne kaa ér: “Dugh akaa a maan a maa a yange i zua a mi kpishi hen alôgh a gar ne la sha yô, shi i zua a ishamakaa kpishi. I lu je mba a vande dughun imba kwagh ne shi inya ken tar u Palesetina ga. Ka a zua a ishamakaa kpa i lu gber môm shin uhar nahan tseegh; mba a vande zuan a i kpishi, er hegen nahan ga.”

Ruamabera tese ityôkyaa i dedoo i na ve Mbaiserael kura ishamakaa ken gar u Yeriko ga yô. Yange ve er nahan sha ci u Yehova kaa ér ve de ye ishar ga. (Yos. 6:17, 18) Mbaiserael yange ve za ta ityav sha gar la fam, shighe u i sember sundan iyiav been kera ve ishamakaa ta ijar la. (Yos. 3:15-17; 5:10) Er yange ishamakaa de ishar ken Yeriko yô, tese ér Mbaiserael yange ve wa gar la atô tser shighe gôgônan ga, er Bibilo i pase nahan.