Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Oktoba 2015

Kwaghmôm A De Danen We u Civir Yehova Ga

Kwaghmôm A De Danen We u Civir Yehova Ga

“Maria . . . ungwa kwaghôron [u Yesu] la. Marta . . . gilim sha je tume un iyol.”—LUKA 10:39, 40.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 94, 134

1, 2. Marta yange doo Yesu ishima sha ci u nyi, kpa ka nyi i tese ér Marta yange yina?

KA WEA hen sha kwagh u Marta u i er kwagh na ken Bibilo la nahan, ka nyi ka i va u ken ishima? Shin er Marta a lu kwase u Bibilo i ter iti na jighilii ér Yesu soo un nahan kpa, kasev mba civir Aôndo mbagenev kpa Yesu yange soo kwagh ve sha mimi, er ngô na Maria kua Maria anngô u Marta u kwase la nahan. (Yoh. 11:5; 19:25-27) Nahan kpa, er nan ve Bibilo i kaa ér Yesu yange soo kwagh u Marta?

2 Yesu yange soo Marta sha ci u eren a ior dedoo shi eren tom kpoghuloo tseegh tsô ga, kpa yange soo un sha ci u akaa a ken jijingi gba un ishima. Yange lu kwase u lumun atesen a Yesu a ishima i môm yô. Marta yange na jighjigh ér Yesu ka Mesiya u i tôndo zwa ér ngu van la. (Yoh. 11:21-27) Nahan cii kpa, Marta yange yina, er se cii se yen nahan. Sha shighe ugen la, Yesu va Marta vea anngô na Maria inya, nahan Marta kaa a Yesu ér a kôôm Maria sha kwagh u a nenge ér Maria ngu eren sha mi ga yô. Marta kaa ér: “Tere, anngôm undum, m ngu gilim sha tswen, nahan kpaa U shi U wa ikyo je gaa? Yô, kaa un a̱ va wasem!” (Ôr Luka 10:38-42.) Se fatyô u henen nyi ken kwagh nee?

 AKAA AGEN DAN MARTA

3, 4. Maria yange “tsua ci u dedoo” nena, man Marta hen nyi sha kwagh ne? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

3 Yange doo Yesu kpishi er Marta man Maria lôhô un hen ya ve yô, nahan a soo ér una ôr ve akaa a ken jijingi. Maria maa er tom a ian ne sha inja, a za tema “Ter hen angahar, a ungwa kwaghôron Na la” sha u una zua a mfe sha ikyev i Ortesen u Hemban Cii la yô. Marta kpa yange ma fatyô u eren nahan. Luun er yange una er nahan yô, Yesu ma wuese un er a de akaa cii a lu va keghen atô a na la je ka u hen a hen ga.

4 Nahan kpa, Marta gilim sha u eren zege iwer man akaa agen hen ya, sha ci u Yesu a yar tar yô. Kpa tom ne cii na yô, a kera fatyô u teman ijiir i môm ga, shi ishima vihi un a Maria ér ngu wasen un ga. Kpa Yesu nenge yô, Marta wa akaa geekeke gande, nahan a ôr a na sha imo i kundu kundu ér: “Marta, Marta, ishima ngi nyian we, akaa nga zan we iyol kposo kposo.” Yesu maa kaa ér, ityôkwaghyan i môm tseegh kpa ia kuma. Yesu gema wuese Maria u tema lu keghen ato a na la, ér: “Maria yô, tsua ci u dedoo u mayange á kera tsuwe un her a na kera ga yô.” Lu u ica a gba ga je Maria una hungur iwer i ya la, kpa iwuese i Yesu wuese un man kwaghyan u dedoo u ken jijingi u zua a mi sha u keghen ato a Yesu zulee la yô, mayange una hungur a mi ga. Kwagh ne er, anyom nga kar ka hembe er 60 nahan yô, apostoli Yohane nger ér: “Marta man anngô na u kwase . . . ve doo Yesu ishima.” (Yoh. 11:5) Mkaanem man tese ér Marta yange ungwa kwagh u Yesu wa un sha dooshima la, nahan a nôngo kpoghuloo a civir Yehova sha mimi sha ayange a uma na cii.

5. Se fatyô u tôôn akaa a ngise danen ior la karen sha a a danen ior nyian la nena, man ka mpin u nyi a gem a dugh sha kwagh nee?

5 Se fatyô u tôôn akaa a a danen se nyian ne, karen sha akaa a ngise danen ior la nena? Anyom a hemban er 60 nahan ken ijime, i ôr mkaanem ma dondon man a mbayevmakeranta mba ken tar u Amerika, i kaa a ve ér: “I gbe je uumace mba a lu a mbaanar mba lamen a mi man akeke a gberen ityakerada fele fele man umagazin mba doon tsung mba tôôn abaver man rediô man uvidio kua televishen kpishi, er hen shighe wase ne nahan ga. . . . Akaa ne nga danen se ayange ayange . . . Ken ayange a karen ken ijime kpuaa la, i hen ér shighe wase ne ka shighe u ‘Ior Ve Fe Kwagh Tsura’ yô. Kpa mfe ne gema ngu ‘Danen Ior’ seer a seer.” Iyoukura i ken zwa Buter i Setemba 15, inyom i 1958 la kaa ér, “Er mkurtar a lu zulum ne, alaghga tsô akaa a danen ior a a lu seer a seer.” Aie ngu sha kwagh ne ga! Kpa mpin u a gem a dugh sha kwagh ne yô, ka un ne: Se er nan ve se palegh akaa a danen se, se gema se er kwagh er Maria nahan, sha u hemban veren ishima sha akaa a ken jijingii?

EREN AKAA SHIN TAR NE AKUMA AKUMA

6. Ior mba Yehova er tom a iwavaren i tar ne sha gbenda u injaa nena?

6 Hanma shighe yô, vegher u nongo u Yehova u shin tar ne ka u er tom a iwavaren i tar ne sha inja, sha u samber a mcivir u mimi. Ikyav i tesen yô, nenge ase kwagh u “Photo-Drama of Creation” (Foto u Inumbe i Kwagh u Igbetar) la. Tser u “Photo-Drama” ne lu a ufoto mba tenger man mbatenger ga, mba lun a kala, shi duen a ikyenge kua iov. Shighe u i lu a hii u nôngon Ityav mbi Tar cii Mbi Hiihii mbira ga, man shighe u i lu nôngon mbi zan a mi ave la cii, ior umiliôn imôngo sha tar zua a ishimasurun ken tser ne, sha ci u ken mkur u tser shon, i tese ior kwagh u Hemen u Yesu Kristu u Anyom Dubu, u bem una dumbur la. Shighe kar yô, i gema samber a loho u sha kwagh u Tartor la sha  rediô, nahan ior mbagenev umiliôn imôngo ungwa u sha tar. Nyian ne, se mba eren tom a iwavaren i sha kômputa man Intanet sha gbenda u vesen sha u samber a loho u dedoo, aren a ior ken uicile mba lun ica hiinii man hanma vegher sha tar cii.

De lumun wer akaa a a lu hange hange ga la a yange u u eren akaa a ken jijingi ga (Nenge ikyumhiange i sha 7 la)

7. (a) Aluer se mba eren tom a akaa a ken tar ne akuma akuma ga yô, ka kwaghbo u nyi una fatyô u duen kere? (b) Ka nyi i doo u ia hemba lun se kwagh u vesene? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

7 Er Bibilo i te se icin nahan, aluer se mba eren tom a akaa ken tar ne akuma akuma ga yô, kwaghbo u una due ker. (Ôr 1 Mbakorinte 7:29-31.) Aluer Orkristu wa ikyo ga yô, nana fatyô u vihin shighe sha akaa a a lu a bo keng ga, kpa aa fatyô u yan nan shighe kpishi yô, er u eren akaa a a doo nan ishima man u ôron takerada sha u zuan a msaanyol man u nengen televishen shi man ahumbe shi zenden nengen akaa ken kasua shi keren mbaanar shin akaa a taver ishe, a i za sember duen a mi la nahan. Akaa agen kpa nga a a fatyô u vihin Orkristu shighe shi yan tor ken a nan je kpaa yô, er u zan sha ajiir a lamen a ior sha Intanet man u tindin ior a ilyoho sha hanseeti shi samber a ilyoho sha Intanet, shi hanma shighe keren u fan kwagh u anumbegh man abaver nahan. * (Orpa. 3:1, 6) Gba u se pande shighe u se vihin sha akaa a a lu hange hange ga la. Aluer se er nahan ga yô, alaghga se kera fatyô u civir Yehova sha gbashima, er i hembe lun hange hange u ma se er la ga.—Ôr Mbaefese 5:15-17.

8. Kwagh u i we se ér akaa a shin tar a de doon se ishima ga la ngu hange hange sha ci u nyi?

8 Satan er akaa ken tar ne sha gbenda u aa urugh isharen yase shi aa dan se yô. Kape sha ayange a mbaapostoli kpa lu je la, man hen shighe wase je yô, hemba vihin cii. (2 Tim. 4:10) Sha nahan yô, gba u se ungwa kwaghwan u a kaa ér ‘akaa a a lu shin tar a de kera doon se ishima ga’ la. Aluer hanma shighe se mba nyôôso akaa ken uma wase sha er se dondo kwaghwan ne yô, se fatyô u palegh akaa a a dan se la, shi “dooshima u Ter” la una hemba taver ken a vese. Shi kwagh ne una na a hemba lun se zange u eren ishima i Aôndo, shi lun a na kôôsôô.—1 Yoh. 2:15-17.

VER ISHE YOU JIGHILII

9. Yesu yange ôr nyi sha kwagh u ishe, man yange ver ikyav i nyi sha kwagh ne?

9 Kwagh u Yesu wa Marta la lu kwagh u tesen shi eren yô. Yange taver mbahenen nav ishima ér ishe ve i lu i “dedoo [shin ve ver ishe ve jighilii]” sha er ia dan ve u keren Tartor ga yô. (Ôr Mateu 6:22, 33.)  Yesu yange lu a uyôughyôughmbaakaav shin ya shin inya kpaa ga.—Luka 9:58; 19:33-35.

10. Ka ikyav i nyi Yesu yange ver shighe u hii tom na u pasen kwagh ica lu a gba ga laa?

10 Shighe u Yesu lu eren tom u pasen kwagh shin tar la, akaa lu kpishi a yange ma dan un yô, kpa mayange lumun ér a dan un ga. Shighe u hii tom na u pasen kwagh ica lu a gba ga la, a za tese ikpelaior shi a er uivande ken Kapernahum, been yô, ior zamber a na ér a de undun gar ve ga. Nahan kpa, Yesu er nena? A kaa ér: “Ka u Me ôr Loho u Dedoo u tartor u Aôndo ken agar agen kpaa keng, gadia ka sha ci u nahan je i tindim ye.” (Luka 4:42-44) Yesu yange er sha mkaanem nam man vough, a zende tar u Iserael cii tser, lu pasen kwagh shi tesen ior. Er lu vough nahan kpa, una er tom u pasen kwagh kpoghuloo yô, a vôr shi i gba u una mem, er hanma or kpa ka i lu nahan.—Luka 8:23; Yoh. 4:6.

11. Yesu yange kaa a orgen u lu a zayol vea anngô na la ér nyi, man lu nyi ta icin sha mini?

11 Shighe kar yô, Yesu lu tesen mbadondon un er vea wa ishima a ahendan yô, tsô orgen va nyôr un sha zwa kaa ér: “Ortesen, kaa anngôm a̱ kar dyako vea mo.” Kpa Yesu lumun u wan uwegh sha zayol ne ga. Nahan a kaa a na ér: “Nomsoor! Ka an nan verem orjir shin or u karen ne kwara?” Yesu maa za hemen a kwagh u lu tesen mba ve lu keghen ato a na la, a ta ve icin sha kwaghbo u una fatyô u eren ve, aluer ve de uyôughyôughmbaakaav dan ve u eren Aôndo tom yô.—Luka 12:13-15.

12, 13. (a) Er shi kpuaa u Yesu una kpe la, lu nyi i mgbegha ior mba ken Grika mbagenev ve lu keren ér vea nenge a na? (b) Yesu er nyi sha kwagh ugen u yange ma fatyô u danen un laa?

12 Er shi kasua môm u Yesu una kpe la, yina un ga. (Mat. 26:38; Yoh. 12:27) Yange lu a tom kpishi u eren, shi lu u una va kpe ku u kunya man u nyoon tsung. Ikyav i tesen yô, nenge ase kwagh u yange er sha iyange i Lahadi, Nisan 9, inyom i 33 la. Er i tsengaôron nahan, Yesu henda wanjaki nyôr Yerusalem, nahan ikpelaior ger amo wuese un ér ngu “Tor u A ve ken iti i Ter” yô. (Luka 19:38) Kpernan yô, Yesu nyôr ken tempel, za zenda mbakpengav mba wan hua, mba ve lu mbien Mbayuda mbagenev ken Iyou i Aôndo la.—Luka 19:45, 46.

13 Ior mba ken Grika mbagenev, mba ve va ken Yerusalem u va eren iniongo i Paseka la, yange ve nenge kwagh u Yesu er la, nahan doo ve. Tsô ve za pine apostoli Filibu aluer ka u vea fatyô u nengen a Yesu yô. Nahan kpa, Yesu de ér kwagh la a dan un u eren kwagh u hange hange, u gba u una er la ga. Yesu lu keren u zuan a ior mba vea sue un shi vea wase un sha er mbaihyomov nav ve de woo un ga ze. Tsô Yesu pasen Anderia man Filibu ér gba u una kpe cii been yô, a kaa ér: “Or u uma u nan a doo nan yô, uma la una saa nan; kpa u nan ker uma u nan ihyom shin tar ne yô, nana lu a mi zan zan uma u tsôron.” Yesu yange ker u eren kwagh u ior mba ken Grika mbara soo la ga, kpa a tese ior ér ve dondo ikyav na i tangen iyol ga la, maa a tôndo zwa a ve ér: “Aluer anti or nana eren Mo tom yô, Ter Una civir nan.” Filibu yange una za ôr Mbagrika mba ve tindi un la loho u injaa ne je ka u henen a hen ga.—Yoh. 12:20-26.

14. Er Yesu yange ver tom u pasen kwagh la hiihii ken uma na nahan kpa, ka nyi i tese ér eren kwagh akuma akuma?

14 Shin er Yesu yange lumun ér kwaghmôm a dan un u eren tom u vesen u pasen loho u dedoo la ga nahan kpa, a ker shighe a er akaa agen kpaa. Ikyav i tesen yô, yange za ivese igen, shi gema mngerem sha ivande hingir wain, ior ma doo ve. (Yoh. 2:2, 6-10) Shi azende a na a kôôsôô man mba ve soo kwagh u loho u dedoo la yange  ve lôhô un iwer hen ya ve, nahan a za. (Luka 5:29; Yoh. 12:2) U hemban cii je yô, ashighe kpishi Yesu yange a ver shighe u eren msen shi gbidyen kwar sha akaa a ken jijingi shi memen.—Mat. 14:23; Mar. 1:35; 6:31, 32.

“SHIR NEN HANMA IKYAV”

15. Paulu yange wa kwagh ér nyi, man un iyol na yange ver ikyav i dedoo nena?

15 Apostoli Paulu yange kar uma u Orkristu u nan tsegh iyol i nan sha ci u Aôndo la sha ayem a gban, a kaa ér: “Sé shir nen hanma ikyav.” (Ôr Mbaheberu 12:1.) Apostoli Paulu yange eren kwagh u tesen la. Yange de Kwaghaôndo u Mbayuda, u yange ma u na un inyaregh kua itizan la; a ver ishima na cii sha “akaa a a hembe lun a inja” la, shi er Aôndo tom kpoghuloo, a zende Shiria man Ashia u Kiriki man Masedonia kua Yudia cii tser. Paulu nger kwagh u ishimaverenkeghen na i za zuan a uma u tsôron sha la, ér: “Akaa a ken ijime la hungur mo kera m ngu naregh zan sha akaa a ken hemen la. M ngu yevese zan hen ikighir i i ver la sha u zuan a iyua” la. (Fil. 1:10; 3:8, 13, 14) Er Paulu lu orukwa yô, a er tom a ian la sha inja sha u ‘varen a Ter er akaa a zan un iyol kera lu ga’ la.—1 Kor. 7:32-35.

16, 17. Sea lu kwav shin sea er ivese kpa, se cii se fatyô u dondon ikyav i Paulu, orhenen u Kristu ver la nena? Tese ikyav.

16 Mbacivir Aôndo mbagenev tsua u lun kwav er Paulu nahan, sha er vea pande ityom i hen tsombor, vea gema a na shighe ve sha tom u Tartor yô. (Mat. 19:11, 12) Mbacivir Aôndo mba ve er ivese la, ashighe kpishi ka ve hemba lun a ityom hen tsombor kpishi. Nahan sea lu kwav shin sea er ivese kpa, se cii se fatyô u ‘shirin hanma ikyav’ mbi mbia fatyô u danen se u civir Aôndo la. Cii man se er kwagh ne yô, alaghga a gba u se pande akaa a a ye se shighe la, sha er se lu a shighe kpishi u eren Aôndo tom yô.

17 Nenge ase kwagh u anmgbian Mark vea kwase na Claire, mba ve dugh ken tar u Ingila la. Hanmô ve yange nan been makeranta yô, nan hii pania u eren, shi ve va er ivese kpa, ve za hemen a pania u eren. Mark kaa ér: “Yange se seer panden akaa ken uma wase sha u teen zegeya wase la, shi se de tom u uke u se eren ashighe ashighe la, sha er se fatyô u wasen tom u maan kwagh sha ityar ityar yô.” Ve zende ve wase tom u maan Ayou a Tartor ken Afrika kuma anyom 20 hegen. Shighe ugen la, inyaregh bee ve cica, ve shi a udola 15 tseegh, kpa Yehova nenge sha ugbayol vev. Claire kaa ér: “Ka i saan se iyol kpishi er hanma iyange se eren Yehova tom yô. Kwagh ne wase se se kôr azende kpishi, shi kwaghmôm ban se ga. Akaa kpuaa a se de a kar se la yina sha msaanyol u se zough a mi sha u eren Yehova tom hanma shighe la ica je.” Anmgbianev mbagenev mba ve eren Yehova tom hanma shighe la kpa, kape kwagh ve a lu je la. *

18. Ka mpin u nyi nahan se fatyô u pinen ayol a ase?

18 We di ye? Aluer u kav wer u kera ngu keren Tartor sha gbashima er ngise nahan ga, sha ci u u de akaa a a lu hange hange ga la, nga danen we yô, ka nyi u fatyô u erene? Kwagh u una wase u yô, ka u ôron Bibilo sha tseeneke wou shi henen kwagh sha gbenda u u hemba zuan a iwasen ker yô. Kpa u fatyô u eren kwagh ne nena? Ngeren u dondon ne una ta iwanger sha kwagh ne.

^ par. 7 Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “Orlanenkwagh Ka Nan Gba Nan Jighjigh sha Hanma Kwaghôron Tsô” la.

^ par. 17 Shi nenge ngeren u ken zwa Buter u a pase kwagh u uma u anmgbian Hadyn Sanderson vea kwase na Melody, u a lu a itinekwagh ér “Knowing What Is Right and Doing It” (Fa Kwagh u Vough, shi Er Un) la. (Iyoukura, Maaci 1, 2006) Yange ve de kpenga u u lu van ve a mtsera kpishi ken tar u Australia la, sha er vea er tom u pasen kwagh hanma shighe yô. Ôr fa kwagh u yange er ve shighe u ve lu eren tom u mishen ken tar u India ve, inyaregh bee ve vindi vindi la.