Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Setemba 2015

Ka Nyi I Tese Ér Se Doo Yehova Ishima?

Ka Nyi I Tese Ér Se Doo Yehova Ishima?

“Nenge imba dooshima u se doo Ter ishima ne.”—1 YOH. 3:1.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 91, 13

1. Apostoli Yohane yange taver Mbakristu ishima ér ve gbidye kwar sha nyi, man lu sha ci u nyi?

DOO u se gbidye kwar sha mkaanem ma apostoli Yohane yange nger ken 1 Yohane 3:1 la zulee. A nger ér: “Nenge imba dooshima u se doo Ter ishima ne.” Yohane yange ôr mkaanem man sha u taver Mbakristu ishima ér ve hen sha gbenda u vesen u Aôndo tese ve dooshima la. Aluer se kav er se doo Yehova ishima tsung nahan yô, una hemba doon se ishima shi se seer taver ikyar i se ye a na la.

2. Ka i taver mbagenev u kaven ér ve doo Aôndo ishima sha ci u nyi?

2 Mbagenev yô, hen ér kwagh u ior gba Aôndo ishima ga. Ve nenge ér ngu Aôndo u wan atindi, shi ior ka vea kura a ga yô, a tsaha ve. Heela tseegh ga, alaghga atesen a aiegh agen na yô, ve hen ér ve doo Aôndo ishima ga, shi or a fatyô u soon kwagh na kpaa ga. Kpa mbagenev di yô, gema na jighjigh ér vea er nyityôkwagh cii je kpa vea doo Aôndo ishima her. Kpa u henen Bibilo yô, u mase kaven wer dooshima ka ieren i Yehova i vesen, shi ka dooshima ne kpa yange mgbegha un tindi Wan na va na naagh ku ipaan sha ci wase ye. (Yoh. 3:16; 1 Yoh. 4:8) Nahan kpa, alaghga gbenda u i yese u shin ijiir i dugh la na yô, taver we u kaven er u doo Aôndo ishima yô.

3. Ka mimi u vesen u nyi ka a wase se u kaven ér se doo Aôndo ishima?

 3 Kpa ka sha nyi igbenda nahan se doo Yehova ishima? Cii man se zua a mlumun sha mpin la yô, gba u se fa kwagh u mlu wase vea Yehova. Jighilii yô, ka Yehova a gbe uumace cii ye. (Ôr Pasalmi 100:3-5.) Ka nahan ve Bibilo i yer Adam ér “wan u Aôndo” ye. Yesu kpa yange tese mbadondon un ér ve yila Aôndo ér “Ter wase u Sha.” (Luka 3:38; Mat. 6:9) Er i lu Yehova a ne se uma yô, ngu Ter wase; nahan mlu wase a na ngu er u ter a ônov mba nan nahan. U tan a ta aningir ga yô, se doo Yehova ishima tsung er ter u injaa ka nan soo mbayev mba nan nahan.

4. (a) Yehova ngu kposo a uumace mba ve lu uter la nena? (b) Ka nyi se lu time sha mi ken kwaghhenen ne man u dondon laa?

4 Nahan cii kpa, uter asev mba ve lu uumace la ve yina. Vea nôngon nan nan kpa, dooshima ve u ter a wan la una lu er u Yehova la nahan ga. Ior mbagen yô, uter vev yange ve nzughul a ve shighe u ve lu iyev la, nahan mba umbur her zan zan nyian. Kwagh ne ka kwagh u vihin tsung je. Nahan kpa, Yehova yô, ngu nahan ga. (Ps. 27:10) Aluer se kav er se doo Yehova ishima shi a we se ikyo yô, se hemba kporom hen a na cii. (Yak. 4:8) Ken kwaghhenen ne, se lu timen sha igbenda inyiin i Yehova a tese ér se doo un ishima yô. Ken kwaghhenen u dondon la di, se lu timen sha igbenda inyiin i se fatyô u tesen ser Yehova doo se ishima yô.

YEHOVA TESEN SE DOOSHIMA SHA U NENGEN SHA MBAMGBE ASEV

5. Apostoli Paulu yange ôr ior i Atene nyi sha kwagh u Aôndo?

5 Shighe u apostoli Paulu lu ken gar u Atene, ken Grika la, a nenge er gar la mgbogh a mbaaôndo shin ieev mbi ior na jighjigh ér ka mbi mbi ne ve uma shi mbi kuren ugbayol vev yô. Nahan Paulu kaa a ve ér: “Aôndo u A er tar man akaa a a lu kimi cii, . . . ka Un je A ne uumace cii uma man iôôn kua akaa cii ye. . . . Ka ken a Na man se lu uma man se tenger shi se tem kpaa ye.” (Aer. 17:24, 25, 28) Er se doo Yehova ishima yô, a na se “akaa cii,” a hange hange aa na se lu uma yô. Hen ase sha akaa a agen a a ne se sha ci u se doo un ishima la.

6. Gbenda u Aôndo a gbe tar wase ne tese ér se doo un ishima nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

6 Nenge ase ikyav sha kwagh u tar u Yehova a “[ne] ônov mba iorov” la. (Ps. 115:15, 16) Mbasainsi vihi inyaregh kpishi sha u tôvon sha akaa a ken iamegh ér vea fa ityar igen i lun er tar wase nahan. Er ve nenge a ityar igen ken iamegh kpishi nahan kpa, kwagh er u kpiligh iyol yô, ityar igen la cii ngi a uma ker ga, sha ci u i gba i sha gbenda u kwagh u uma a fatyô u lun ker er tar wase ne nahan ga. Tar wase ne ngu kposo a akaa agen a Aôndo a gbe la cii. Nenge ase yô, Yehova na se hanma kwagh u una wase se u lun uma tseegh tsô ga, kpa a er tar ne sha gbenda u se tema a kpe se iyol, shi a er u u doo ashe tsung ér se ember uma! (Yes. 45:18) Kwagh ne tese er se doo Yehova ishima yô.—Ôr Yobu 38:4, 7; Pasalmi 8:3-5.

7. Gbenda u Aôndo a gbe se la tese ér se doo un ishima sha mimi nena?

7 Er Yehova yange er ya u doon tsung ne sha ci wase nahan kpa, a fa je ér cii man i saan se iyol shi se zua a mkom yô, gba u se lu a akaa a yolough tseegh ga. Wanye ka nana kav er nan doo ormaren u nan ishima shi ormaren la a we nan ikyo yô, i hemba saan nan iyol. Yehova yange gba uumace sha ibeen na, sha gbenda u vea fatyô u civir un shi tesen un ér ve wa un ikyo shi a doo ve ishima, er un kpa a vande tesen ve nahan. (Gen.  1:27) Heela tseegh ga, Yesu kaa ér: “Saan mba ve lu mbaibanave ken jijingi la iyol.” (Mat. 5:3) Er Yehova a lu Ter u dooshima yô, “ne se akaa cii wuee sha u se̱ er kwagh a mi yô.” Akaa ne kua a yolough man a ken jijingi cii.—1 Tim. 6:17; Ps. 145:16.

YEHOVA TESEN SE MIMI SHA CI U SE DOO UN ISHIMA

8. Se soo ser “Aôndo u mimi” la a tese se sha ci u nyi?

8 Er uter ve soo ônov vev yô, ka ve kura ve sha u or a de tsumen a ve shin tsughun ve ga yô. Nahan kpa, mbamaren kpishi kanshio u hemen mbayev vev sha inja, sha ci u ve ayol a ve ve vande vendan atindi a a lu ken Mkaanem ma Aôndo la. Ashighe kpishi kwagh ne ka a tsume a mbayev shi a na ve ure. (Anz. 14:12) Kpa Yehova yô, ngu “Aôndo u mimi.” (Ps. 31:5) Mbayev nav doo un ishima, nahan ka i doo u un u tesen ve mimi sha u una hemen ve sha hanma gbenda u uma cii, hemban je yô, sha kwagh u mcivir. (Ôr Pasalmi 43:3.) Ka mimi u nyi Yehova a pase, man kwagh ne tese ér se doo un ishima nena?

Mbakristu mba ve lu uter la ka ve dondo ikyav i Yehova la sha u tesen ônov vev mimi shi wasen ve u yan ikyar a Ter ve u sha la (Nenge ikyumhiange i sha 8-10 la)

9, 10. Yehova tese ér se doo un ishima sha u pasen se mimi u (a) sha kwagh na nena? (b) sha kwagh wase nena?

9 Kwagh u hiihii yô, Yehova pase se mimi u sha kwagh na la. A pase se iti na, i i hembe teren i ken Bibilo a hanma iti igen cii la. Sha nahan yô, Yehova kporom ikyua a vese ér se fa un. (Yak. 4:8) Yehova shi pase se aeren a na, kua imba Aôndo i un lu yô. Er sha man tar u se nengen a mi ne ve tese ér Yehova ngu a tahav nahan kpa, Yehova gema pase se kwagh u dooshima na u a lu a ikighir ga la, man ijirôron na i sha mimi la ken Ruamabera. (Rom. 1:20) Yehova ngu ter u lun a agee man kwaghfan kua dooshima, shi eren kwagh sha mimi sha er a taver ônov nav u lun kangenaa a na ga yô.

10 Yehova shi tese se mimi u sha kwagh wase, u a pase se awashima na kua tom u se lu a mi u wasen u kuren awashima shon la kpaa. Kwagh ne ka a va a bem, shi tsombor na sha won cii u eren kwagh ken mzough. Bibilo tese ér yange i gba uumace ér ve lu sha tseeneke ve shi ve eren kwagh sha ishima ve, a u Aôndo hemen ve shio ga. Aluer ve lumun hemen u Aôndo ga yô, kwagh u vihin tsung una er ve. (Yer. 10:23) Saa Aôndo a hemen se keng ve se tema a kpe se iyol ye. Gba kpee u se lumun hemen u Aôndo ve se lu ken bem shi mzough una lu hen atô wase ye. Ka er se doo Yehova ishima tsung ve a pase se mimi u hange hange ne ye!

11. Ka ityendezwa i nyi Yehova a er i tesen ér se doo un ishima shi we se ikyo?

11 Ter u mbayev mba nan ve doo nan ishima yô, kwagh u mlu ve u ken hemen ngu a gba nan ishima tsung; ka nan soo ér ve zua a mkom ken uma. Kwagh er vihi yô, ior kpishi fa kwagh u ken hemen ga, nahan ka ve de akaa cii ve yem zendan akaa a a lu ve a mtsera gbem ga la. (Ps. 90:10) Er se lu mbayev mba Aôndo yô, se doo un ishima sha mimi sha ci u a tôndo zwa u va eren se akaa a doon tsung ken hemen. Kwagh ne ka a na se mkom, shi uma wase a lu a inja jim jim.

YEHOVA WE MBAYEV NAV KWAGH SHI TSAHAN VE

12. Yehova yange wa Kain man Baruki kwagh shi kôôm ve u tesen ér ve doo un ishima shi un wa ve ikyo nena?

12 Yehova yange wa Kain kwagh shighe u ikyav tese wang ér Kain wa ishima u za eren kwaghbo la. A kaa a na ér: “Ka nyi ishima i vihi we, man ka nyi u saan ishigh sha ga? Aluer wea er sha mi yô, ma u saan ki sha gaa? . . . Kpa ka we man  ú hemba [isholibo] ye.” (Gen. 4:6, 7) Kwaghwan ne lu u sha shighe vough, u tese Kain kwagh u una wase un yô. Kpa kwagh er vihi yô, Kain ungwa icintan la ga, nahan kwagh tser un. (Gen. 4:11-13) Shighe u akawe u Yeremia u i yilan un ér Baruki la ure shi ishima za un iyol la, Yehova wa un kwagh u yange wase un u nengen a kwagh u lu zayol na jighilii yô. Baruki yô, lu er Kain nahan ga, a lumun kwaghwan u Yehova, nahan kwagh ne war uma na.—Yer. 45:2-5.

13. Yehova yange de ér mbacivir un sha mimi ve ya ican sha ci u nyi?

13 Paulu nger ér: “Or u nan doo ter ishima yô, ka nan man A kôôm nan ye, man shi gbidi hanma wan u A lumun nan yô.” (Heb. 12:6) Nahan kpa, tsaha saa sha u gbidyen or ga. Igbenda ngi kpishi i tsahan or. Bibilo i ôr kwagh u mbajighjigh kpishi mba yange ve ya atsan a vihin tsung, kpa atsan ne gema lu tsaha shi tsaase ve yô. Nenge ase kwagh u Yosev man Mose kua Davidi. Bibilo hemba ôron kwagh ve kembe kembe a kwagh u ior mbagenev. Aluer se time sha gbenda u Yehova lu a ve ken atsan a ve lu yan la cii, kua er va er tom a ve sha gbenda u vesen la yô, se kav er mbacivir un ve doo un ishima shi a we ikyo yô.—Ôr Anzaakaa 3:11, 12.

14. Ka sea er kwaghbo yô, Yehova a tese ér se doo un ishima nena?

14 Tsaha u Yehova shi ka u wase se u kaven gbenda ugen u se doo un ishima yô. Or ka nana er kwaghbo, Yehova una tsaha nan, maa nana gema ishima yô, ‘a de nan kwaghbo wuee.’ (Yes. 55:7) Kwagh ne tese ér nyi? Davidi yange pase gbenda u Yehova a den kwaghbo la sha mkaanem  ma kôron ken ishima man, ér: “A de u aferakaa a ou cii, A bee u angev ou cii, A dugh uma wou ken mtim kera; A kange u tsar u erdoo man mhôônom ma kôron sha ityou, Er ica i ityoughkitaregh a ityôtar nahan, kape ngu A pav akaabo ase a vese la.” (Ps. 103:3, 4, 12) Yô, se ungwan nen kwaghwan u Yehova a atimbir shio, shi una tsaha se je kpa, se lumun fese; se fa nen ser ngu eren nahan sha ci u se doo un ishima tsung.—Ps. 30:5.

YEHOVA KURAN SHI NENGEN SHA A VESE

15. Ka nyi i tese ér ior mba Yehova doo un ishima sha mimi?

15 Kwagh u vesen u ter u lun a dooshima ka nan er yô, ka u kuran shi nengen sha tsombor u nan, sha er ma kwaghbo una er u ga yô. Kape Yehova, Ter wase u sha la kpa a eren vough je la. Orpasalmi yange ôr kwagh u Yehova ér: “Un koson uuma mba mba i doo Un a ve la, A yima ve sha ikyev i mbaaferev.” (Ps. 97:10) Nenge ase ikyav ne; ashe a ou nga u a inja kpishi. Nahan kape Yehova kpa a nengen ior nav je la. (Ôr Sekaria 2:8.) Mimi yô, ior mba Aôndo doo un ishima tsung!

16, 17. Pase er Yehova ngise kura mba civir un shi nenge sha a ve, man er a kor ve shi a nengen sha a ve nyian yô.

16 Gbenda môm u Yehova a kor ior nav yô, ka sha ikyev i mbatyomov. (Ps. 91:11) Ortyom môm yange tim shoja i Mbaashiria iorov 185,000 hen tugh môm, nahan yima Yerusalem sha ikyev i Mbaashiria. (2 Utor 19:35) Apostoli Peteru man Paulu kua mbagenev kpa yange mbatyomov yima ve, due a ve ken gaadi shighe u i wuhe ve la. (Aer. 5:18-20; 12:6-11) Sha ayange ase ne kpa, Yehova ngu kuran ior nav. Anmgbian ugen u i tindi un shin afishi a shin itine ér a za sôr branci u tar ugen ken Afrika yô kaa ér, ayôôso a mbapativ man a ukwaghaôndo na yô, vihi ato ken tar la kpishi. Num nôngon man iv kua ishar i yan man u yaven a kasev sha igyosough man iwoo-or na yô, ior kera tema kpe ve iyol ga. Nahan kpa, anmgbian wase môm nan saa ku ga, shin er ve kpishi akaa saa ve cica cii nahan kpaa. Zum u i pine anmgbianev mban er ve lu yô, hanmô ve kaa saan saan ér: “Kwagh er se ga, se wuese Yehova!” Ve nenge ér ve doo Yehova ishima.

17 Ashighe agen yô, Yehova ngu a de mbaihyomov ve wua or u civir un, er kwagh u yange er Sefanu la nahan. Nahan cii kpa, Aôndo kor ior nav jimin cii sha u tan ve icin sha ayom a Satan. (Ef. 6:10-12) Te se icin ken Mkaanem nam kua ken ityakerada i pasen Bibilo i nongo na u gberen la sha er se palegh hôn u inyaregh ki saren kua ijimba i eren man anumbe a pilagh kua u eren akaa a lun a injaa ga sha Intanet man ambaakaa la nahan. Kwagh ne tese wang ér, er Yehova a lu Ter u lun a dooshima yô, kor se shi nengen sha a vese doo doo.

IAN I CIVIRIGH

18. Er u fe wer u doo Yehova ishima nahan, ka u nena?

18 Er se tim sha igbenda kpuaa i doon tsung i Yehova a tese ér se doo un ishima nahan tseegh kpa, a fatyô lun se ken ishima er lu Mose nahan. Er Mose gbidye kwar sha anyom kpishi a a civir Yehova la cii yô, a kaa ér: “Na erdoo Wou a̱ kuma se pepe, sha er sé ember, á saan se iyol sha ayange ase cii yô.” (Ps. 90:14) Doo se kpishi er se fe ser se doo Yehova ishima shi a lu tesen se dooshima shon nahan. Ka kwagh u civirigh kpishi er se doo Yehova ishima yô! Ka se ken ishima vough er ngise lu apostoli Yohane nahan. A kaa ér: “Nenge imba dooshima u se doo Ter ishima ne.”—1 Yoh. 3:1.