Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Agusutu 2015

Za Hemen u Keghen!

Za Hemen u Keghen!

“Shin er una ngôôr kpaa, kegh un.”HAB. 2:3.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 128, 45

1, 2. Ka ieren i nyi mbacivir Yehova ve lu a mi hii sha ayange a tsuaa la je?

MBACIVIR Yehova ndera keghen mkur u akaaôron a profeti ka kwagh u nyian a mi ga. U tesen ikyav yô, Yeremia yange tsengaôron ér a va tim Yuda, man lu kwagh u Mbababilon va er ken inyom i 607, C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la je la. (Yer. 25:8-11) Yesaia u icighan jijingi mgbegha un tsengaôron ér Yehova una va due a ior nav ken uikyangen la, kaa ér: “Saan mba ve keghen Un la cii iyol!” (Yes. 30:18) Shi Mika u un kpa ôr akaaôron a profeti sha kwagh u ior mba Aôndo mba sha ayange a tsuaa la, kange ishima ér una “ver ashe hen TER.” (Mika 7:7) Heela tseegh ga, shi ior mba Aôndo yange ve kegh mkur u akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya shin Kristu la hemba anyom uderi imôngo.—Luka 3:15; 1 Pet. 1:10-12. *

2 Ior mba Aôndo mba sha ayange ne kpa, za hemen u keghen, sha ci u akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya la, nga kuren her. Ica a gba ga tsô, Yehova una bee a ican i uumace kera sha u timin mbaaferev, geman waren ior nav ken tar u u lu sha ikyev i Satan ne; una er kwagh ne sha  ikyev i Tartor u Mesiya. (1 Yoh. 5:19) Nahan yô, se lu nen per shi se fa wang ser, tar ne ngu yemen leva leva u za timin.

3. Aluer se kegh mkur anyom imôngo hegen yô, alaghga se pine ser nyi?

3 Er se lu mbacivir Yehova yô, sar se tsung u va nengen er a er ishima i Aôndo “shin tar kpaa vough er i eren i Sha nahan” yô. (Mat. 6:10) Nahan kpa, aluer se kegh mkur anyom imôngo hegen yô, alaghga se pine ser, ‘Shi se mba atôakaa a injaa a se za hemen u keghen yôô?’ De se nenge ase nen.

GBA U SE ZA HEMEN U KEGHEN SHA CI U NYI?

4. Ka ityôkyaa i vesen i nyi i ne ve i gbe u se za hemen u kurana?

4 Bibilo pase se kwagh u i doo u se lu eren hen shighe u mkur u tar ne a zulum ne wang. Yesu yange kaa a mbadondon un ér, ve za hemen u “kuran.” (Mat. 24:42; Luka 21:34-36) Er Yesu kaa ér se kuran yô, kwagh ne ka ityôkyaa injaa i i ne ve i doo u se za hemen u keghen yô. Sha nahan yô, nongo u Yehova ver se ikyav i i doo u se dondo yô. Ityakerada i nongo wase la ka i taver se ishima hanma shighe ér se “keghen mve u iyange i Aôndo” la, shi se ver ishima yase sha ityendezwa i Aôndo a er u van a tar u he la.—Ôr 2 Peteru 3:11-13.

5. Hemba kan hange hange u se kuran hen shighe wase ne cii sha ci u nyi?

5 Er yange gba u Mbakristu mba sha ayange a tsuaa mbara vea lu keghen nahan kpa, hemba kan hange hange u se er nahan hegen cii. Sha ci nyi? Sha ci u se mba ken shighe u m-ande u Kristu. Ikyav tese wang ér m-ande u Kristu la hii ken inyom i 1914. Akaa kposo kposo a a lu ikyav ne la, er mvihi u tar u lu vihin seer a seer la man tom u pasen kwagh u Tartor sha tar la nahan cii, tese ér se mba ken shighe u ‘mkurtar.’ (Mat. 24:3, 7-14) Er Yesu a pase se er shighe ne una lehe a za kighir cii ve mkur una va ga yô, gba hange hange u se lu per shi se kuran.

6. Er nan ve i gbe u se ver ishima ser er mkurtar a zulum ne, akaa a a lu vihin seer a seere?

6 Alaghga se pine ser: ‘Mkurtar’ ne ngu van ken hemen, shighe u akaa a vihi ken tar ne a gba kera la ga zee? Bibilo pase ér iferkwagh ia lu seer a seer “ken ayange a masejime” ne. (2 Tim. 3:1, 13; Mat. 24:21; Mpa. 12:12) Nahan gba u se ver ishima ser, er tar u vihi hegen nahan, ua za hemen u vihin seer a seer.

7. Mateu 24:37-39 tese ér tar ua lu ken ayange a masejime ne nena?

7 Kpa u nenge wer akaa a vihi a za ar nan je ve “zegecan” la una va? (Mpa. 7:14) U tesen ikyav yô, u nenge wer a lu nôngon ityav ken hanma tar, shi ken hanma ya yô, kwaghyan una ban shi ior a lu gban angevee? Aluer kwagh ngu nahan yô, alaghga mbatanakperan sha akaa je kpa, vea lumun ér kwagh u Bibilo yange i tsengaôron la ngu kuren sha mi. Nahan kpa, Yesu yange kaa ér shighe u una ande la, ior kpishi vea “fa ga,” vea za hemen u eren akaa a ve zan zan shighe a kar. (Ôr Mateu 24:37-39.) Sha nahan yô, Ruamabera tese ér tar ua vihi ken ayange a masejime je a za kar ikyaa inya, sha er hanmaor nana na jighjigh ér mkurtar zulum ga.—Luka 17:20; 2 Pet. 3:3, 4.

8. Mba ve lu dondon kwagh u Yesu wa ér, se za hemen u “kuran” la, kav wang ér ica a gba tsô nyi ia ere?

8 Nahan kpa, a gba u ikyav i ayange a masejime ne ia due tseer tseer, sha er mba ve lu dondon kwagh u Yesu wa ér se za hemen u “kuran” la vea kav i wang yô. (Mat. 24:27, 42) Man hii ken  inyom i 1914 la je, ikyav ne za hemen u duen tseer tseer. Hii shighe la je, akaa a yange i tsengaôron ér a a lu ikyav ne la nga eren. Kwagh ne tese wang ér, se mba ken shighe u “mkurtar” la hegen, nahan kera shi ica ga tsô, a tim botar ne.

9. Ka atôakyaa a nyi a ne ve i gbe u se za hemen u keghen mkurtara?

9 Nahan yô, gba u Mbakristu mba sha ayange a ase ne vea za hemen u keghen sha ci nyi? Sha ci u Yesu Kristu yange kaa ér se za hemen u keghen. Shi se nenge a ikyav i m-ande na la. Se mba a vangertiôr ser mkur zulum ka sha ci u hanma kwagh u se ongo cii ka se gba nan jighjigh a mi tsô ga, kpa ka sha ci u se nenge akaa a mimi a Ruamabera a er la. Akaa ne na yô, gba u se za hemen u lun per, shi se kuran, se keghen mkur u botar ne.

SE KEGH A KUMA SHIGHE NENA?

10, 11. (a) Yesu yange kaa a mbahenen nav ér ve za hemen u “kuran” sha ci u nyi? (b) Yesu yange kaa a mbahenen nav ér aluer mkur va fese er ve hen la ga kpa, ve er nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

10 Se mbagenev kpishi se mba per ken jijingi anyom imôngo hegen. Nahan kpa, doo u se za hemen u keghen her. Er se kegh anyom kpishi nahan kpa, mayange se de ser iyol i kpe se ga. Gba u se wa agoyol se keghen mve u Yesu a lu van u va timin tar ne la. Umbur wer Yesu yange kaa a mbahenen nav ér: “Ver nen ishima, kuran nen, gadia ne fa zum u shighe la una kuma ga. Ka er or u nan yem zende, nan undu ya u nan kera, nan na mbatomov mba nan tahav, hanmô sha tom u nan, shi nan wa orhunda kwagh er a̱ kuran. Nahan yô, kuran nen, gadia ne fa shighe u Orya Una va ga, shin a lu aikigheou, shin a lu atôghôto u utuou, shin a lu sha ikeghtôngonou, shin a lu pepeou, yô, A̱ de kera va bulun ne a bul A̱ kohol ne mnya ga. Kwagh u M kaan ne ne, M ngu kaan ior cii Mer: Kuran nen.”—Mar. 13:33-37.

11 Mbahenen mba Yesu yange mba kaven ér m-ande u Kristu hii ken inyom i 1914 la yô, maa ve hii u wan agoyol ér mkur una fatyô u van sha hanma shighe cii. Yange ve er kwagh ne sha u pasen loho u dedoo u Tartor la kpoghuloo. Yesu yange kaa a mbadondon un ér adooga una va, a lu ‘sha ikyeghtôngon, shin a lu pepe.’ Aluer kwagh er nahan yô, mbadondon un vea er nena? A kaa ér: ‘Kuran nen.’ Nahan yô, aluer se kegh mkur ica gba kpa, doo u se kure ikyaa ser mkur ngu van ken hemen ica shin ngu van hen shighe wase ne ga ze.

12. Habaku yange pine Yehova ér nyi, man Aôndo gema na un mlumun nena?

12 Time ase sha kwagh u profeti Habaku, u yange i kaa a na ér a tsengaôron kwagh u mtim u Yerusalem la. Shighe u profeti ne va hii u eren tom ne la, uprofeti mbagenev vande ôron anyom imôngo ken ijime ér mba va timin gar la. Akaa yange vihi je yô, ‘mbaaferev kase mbaperapera tser shi ijirôron due mcinga [shin i lu ôron ijiir sha mimi ga].’ Nahan kera kpiligh se iyol er hii ve Habaku pine ér: “TERE, ka nan je me yila” u ye ga. Yehova yange na profeti na u mimi ne mlumun jighilii ga, kpa a pase un wang ér mtim u i tsengaôron la una “bunde ga.” Aôndo kaa a Habaku ér a za hemen u “keghen.”Ôr Habaku 1:1-4; 2:3.

13. Ka mhen u nyi Habaku yange ma fatyô u lun a mini, man mhen ne ma tese kwaghfan ga sha ci u nyi?

13 Kpa tôô ase wer Habaku yange yina ishima, maa hii u henen ér: ‘M ndera ungwan kwagh u mtim u Yerusalem ka  kwagh u nyian a mi ga. Aluer mtim la ngu ken hemen ica je ye? Ngura nahan, shi ka a inja u me za hemen u tsengan yôôn mtim u gar la, inja er sôôn van nahan je he? Me de mbagenev ve er tom la.’ Luun er Habaku lu a mhen ne ken ishima na yô, yange Yehova ma kera lumun un ga, shi alaghga tsô ma war shighe u Mbababilon va tim Yerusalem la ga!

14. Se va lu a iwuese er Yehova yange wase se se za hemen u keghen mkur sha ci u nyi?

14 Ken tar u he la, se gbidye kwar se nenge er akaa a yange i tsengaôron sha kwagh u mkurtar la cii kure sha mi vough yô. Aluer se gbidye kwar nahan yô, kwagh ne una wase se se seer nan Yehova jighjigh kua uityendezwa nav mba ve lu a kure ga la kpaa. (Ôr Yosua 23:14.) Se fatyô u wuese Yehova, u a ‘fe ashighe man aan a A ver sha ci na tswen’ la kpishi, er yange wase se se fa ser “mkur u akaa cii mgbôghom” yô.—Aer. 1:7; 1 Pet. 4:7.

GBA U SE EREN KWAGH U TESEN ÉR SE MBA KEGHEN!

U ngu pasen loho u dedoo sha gbashima kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 15 la)

15, 16. Er nan ve i hembe doon u se pase kwagh sha gbashima hegen ciilii?

15 Se ver ishima ser nongo u Yehova ua za hemen u taver se ishima ér, se civir Aôndo sha gbashima. Ka i taver se ishima nahan ér, se za hemen u civir Aôndo sha gbashima shi i wase se u umbur ér akaa a a lu ikyav i m-ande u Kristu la nga eren, shi mkurtar zulum. Ka nyi i hembe doon u se eren ken shighe u se lu ker hegen nee? Doo u se za hemen u vanden keren Tartor la man perapera u Aôndo hiihii, sha u pasen loho u dedoo sha gbashima!Mat. 6:33; Mar. 13:10.

16 Anmgbian u kwase ugen kaa ér: “Aluer se mba pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo la yô, se . . . fatyô u wasen ior vea war mtim u a lu van sha tar ne la.” A fa er ka a war or ve i lu yô, sha ci u yange i war un vea nom na shighe u zege tso ugen ur ken inyom 1945, ior kpe hundu sen la. Shighe u imba kwagh ne i er nahan je kpa, orgen nana fatyô u lun a mnenge u kpeegh, nana fa kwagh u a lu u hange hange ga. Anmgbian u kwase la umbur er kwase ugen gber kwelegh lu vaan yô, ér: “Akpa ama! Akpa ama! Mbaagba man mshirim ava! Akaa a am hweegh cii saa shin tso. Hanma kwagh cii saa!” Nahan kpa, upasenja kpishi mba ishima mgbegha ve u wasen mbagenev yô, kera wa uuma vev ikyo ga, nahan ve nôngo kpoghuloo ve war ior mba ve lu shin mngerem ma ma ndôhôr keghelee la. Se kpa ka se nôngo sha afatyô wase cii ser se wase ior, er upasenja mbara nahan. Doo u se umbur ser gba u se pasen  kwagh sha gbashima, shi se wase mbagenev sha u ve war mtim u a sôôn van ne, cii man shighe a kar ye.

U tsough akaa ken uma sha kwaghfan sha er u palegh akaa a a yange u, u civir Aôndo sha gbashima la kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 17 la)

17. Ka atôakyaa a nyi a ne ve se lu a vangertiôr ser mkurtar a fatyô u van hanma shighe ciilii?

17 Akaa a a lu eren sha tar hegen ne cii tese wang ér kwagh u Bibilo yange i tsengaôron la ngu kuren sha mi hegen, shi mkur u botar ne zulum. Sha nahan yô, doo u se tôô ser gba u shighe a kar gôgônan cii ve, “akor pue” kua “inyam” i ken Mpase 17:16 la, vea mough a ta num sha Zegebabilon, u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh la ga. Se umbur nen ser ka Aôndo una “na ve ken asema a ve” ve vea er kwagh ne ye. Nahan kwagh ne una fatyô u eren fese shi sha hanma shighe cii! (Mpa. 17:17) Mkur u tar ne cii kera shi ica ga. Sha nahan yô, doo u se ungwa icintan i Yesu ne: ‘Ver nen ishima sha ayol a en, asema a en a̱ de yoho sha hua u sha kwaghyan man sha ihyundugh man sha akaa a nyian ishima a uma ne ga, iyange la i̱ de va bulun ne er kwaghhônon nahan ga.’ (Luka 21:34, 35; Mpa. 16:15) Yô, se kange nen ishima u civir Yehova sha gbashima, a vangertiôr ser, una ‘er tom sha ci u or u nan veren ashe sha a Na yô.’—Yes. 64:4.

18. Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon laa?

18 Er se lu keghen mkur u botar ne yô, doo u se lu a kwagh u orhenen Yuda nger ne ken ishima, ér: “Ne mbadoon mo ishima yô, maan nen ayol a en ken icighanjighjigh wen u nan, eren nen msen ken Icighan Jijingi. Kuran nen ayol a en, luun nen ken dooshima u Aôndo. Kegh nen mhôônom ma zungwen ma Ter wase Yesu Kristu a ishima i veren keghen uma u tsôron la.” (Yuda 20, 21) Kpa se tese ser se mba keghen ityendezwa i Aôndo a er u van a tar u he la shi sar se sha mimi ser u va nena? Se time sha itinekwagh ne ken ngeren u a dondo la.

^ par. 1 Wea soo u fan akaa agen a Bibilo tsengaôron sha kwagh u Mesiya man mkur u a yô, nenge takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la, peeji 200.