Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Kwagh u Se Fatyô u Henen Hen Yohana Yô

Kwagh u Se Fatyô u Henen Hen Yohana Yô

IOR kpishi fa er Yesu lu a mbaapostoli 12 yô. Nahan kpa alaghga ve kera fa er mbahenen nav mbagenev lu kasev, mba ve luun vea na hanma shighe la ga. Yohana kpa lu môm ken kasev mban.Mat. 27:55; Luka 8:3.

Ka nyi Yohana yange er sha u suen tom u Yesu u pasenkwagh la, man ka nyi se fatyô u henen ken ikyav na laa?

KA AN YANGE NAN LU YOHANA?

Yohana lu “kwase u Kusa, wanakiriki u tamen u Herode.” Alaghga lu Kusa lu wanakiriki u nengen sha akaa a hen ya u Herode Antipa ye. Yohana lu môm ken kasev mba Yesu bee ve iangev kposo kposo la. Yohana vea kasev mbagenev zenden imôngo vea Yesu man mbaapostoli nav.—Luka 8:1-3.

Mbatesen mba Mbayuda yange ve tesen ior ér kasev ve de zenden a nomso mba i lu anmgbianev vev ga la imôngo ga, u zan zende a ve je yô, lu kwagh u vea cihi a er ga. Jighilii yô, yange nomso lamen a kasev kpishi ga. Kpa Yesu yô, yange kwagh gba un sha atesen a ve la ga, a de Yohana kua kasev mbajighjigh mbagenev ve zenden a na imôngo.

Yange mbahemenev mba ukwaghaôndo man anmgbianev mba Yohana kua azende a na vea laha un sha kwagh u zenden vea Yesu man mbaapostoli la kpee je. Ior mba yange ve zenden a Yesu la cii gba u vea kegh iyol u nyôôso akaa ken uma ve. Yesu ôr kwagh u mbadondon un mbara ér: “Mba ve ongo kwaghôron u Aôndo, man shi ve eren sha mi kpaa yô, ka ve je, ve lu ngôm man anngôôv Av ye.” (Luka 8:19-21; 18:28-30) Er ior mba yange ve undu akaa a ve sha u vea dondo Yesu la doo un ishima tsung nahan, kwagh la taver we ishima ga he?

LU WASEN VE SHA U GBAYOL VEV SHA INYAREGH NAGH

Yohana man kasev mbagenev kpishi wasen Yesu man Mbaapostoli “sha inyarev vev.” (Luka 8:3) Orngerenakaa ugen kaa ér: “Luka ngu kaan a ior ér, kasev mbara yôron ve shin kiren ve ikyav shighe u ve ye kwagh shin koron ve akondo ga. Alaghga ve eren akaa ne. . . , nahan kpa, lu kwagh u Luka lu ôron la ga.” Ikyav tese ér kasev mbara wasen ior mba ve zenden a ve imôngo la sha inyar kua ikyav man akaa a ve agen.

Shighe u Yesu man mbaapostoli nav lu zenden pasen kwagh la, yange ve eren ma tom u uke ga. Nahan kwagh ne tese ér alagahga ashighe agen ve lu a inyaregh ki kuma u yamen kwaghyan shin akaa agen sha ci u mba ve lu a ve mba alaghga je yô, kuma iorov 20 la  cii ga. Ka mimi yange ior eren a Kristu man mbaapostoli nav doo doo, kpa er ve zenden a “ikpanyar” yô, tese ér ve keghen iyol ér hanma shighe cii ior ve kuren ugbayol vev ga. (Yoh. 12:6; 13:28, 29) Alaghga Yohana vea kasev mbagenev mbara eren iyua sha er mbahenen vea kuren mbamgbe vev yô.

Mbagenev kaa ér gbenda môm kpa lu u ma kwase ken Mbayuda nana lu a kwagh a ve ga. Nahan kpa, ngeren mbagenev mba ve er akaa a Mbayuda eren yô, tese ér yange igbenda lu kpishi i kwase u ken Mbayuda nana fatyô u zuan a inyaregh shin lun a kwagh ave yô; (1) aluer ter u nan kpe man orshon nan ngu a mbayev mbanomso ga yô, kwase la nana due sha dyako, (2) shin ma kwagh u i ne nan iyua yô, (3) gayô aluer nom u nan pav a nan yô, a gba u nom la una pande akaa a na nan, (4) shin nom u nan kpe nahan i pande akaa a nom u nan yange nan lu a mi la i na nan ér nana kuren mbamgbe mba nan, gayô (5) kwagh u nan zough a mi sha ave a nan yô.

IKyav tese ér mbahenen mba Yesu yange ve na hanma kwagh u ve fetyô cii. Alaghga kasev mbagenev mba ve luun a na imôngo la lu a kwagh a ve kpishi. Er Yohana lu kwase u wanakiriki u Herode yô, mbagenev kure ikyaa ér lu a kwagh a ve kpishi. Alaghga lu orhenen er un nahan yange nan na Yesu ikyondo i huan i i lu a ikyoron ga la ye. Orngerenakaa ugen kaa ér ikyondo i Yesu la “lu ikyondo i kwase u orkôronishu nana fatyô u yamen ga.”—Yoh. 19:23, 24.

Bibilo ôr jighilii ér Yohana eren iyua sha inyar ga. Nahan cii kpa, yange a er kwagh u a fatyô yô, man se fatyô u henen kwagh ken ieren na ne. Se kpa se fatyô u eren iyua sha u suen tom u Tartor a ishima yase er se fetyô la cii. Kpa kwagh u a hembe gban Aôndo ishima yô, ka u se eren kwagh u se fetyô cii a ishima i gbar gbar.Mat. 6:33; Mar. 14:8; 2 Kor. 9:7.

YOHANA DONDO YESU SHA MIMI

Ikyav tese ér, shighe u i lu wuan Yesu la, Yohana man kasev mbagenev “mba ve dondo Un, ve wasen Un zum A lu ken Galilia la; man shi kasev mbagenev kpishi kpaa mba ve va a Na sha Yerusalem imôngo” la lu her. (Mar. 15:41) Shighe u i tôô ikyom i Yesu sha kon u i mande un la kera u za iin la, “kasev mba ve due ken Galilia a Na imôngo la kpaa ve dondo ve, ve za nenge uwar man er i ver ikyom Na kpaa. Mba hir yô, ve sôr icimbiv man mkurem ma shighen.” Lu kasev mba Luka yila ve ér, “Maria Magedalena man Yohana man Maria ngô u Yakobu” la, hide za hen uwar shon sha iyange i Lahadi, za nenge a mbatyomov, ve kaa a ve ér Yesu nder shin ku ye.—Luka 23:55–24:10.

Yohana man kasev mba jighjigh mbagenev er kwagh u ve fatyô cii sha ci u Ortesen ve

Ikyav tese ér Yohana kpa lu vea mbahenen kua ngô u Yesu man anmgbianev nav mba ve kohol imôngo ken Yerusalem sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la. (Aer. 1:12-14) Er nom u Yohana eren tom ken ya u Herode Antipa yô, a shi nan kpa lu Yohana ôr Luka akaa a ken ya u Herode Antipa ye. Se hen nahan sha ci u ka Luka tswen a ter iti i Yohana ken ivangeli na ye.—Luka 8:3; 9:7-9; 23:8-12; 24:10.

Se fatyô u henen akaa kpishi ken kwagh u Yohana la. Yange er Yesu tom a ishima na cii. Heela tseegh ga, aluer yange wase Yesu kua mbaapostoli man mbahenen mbagenev sha inyar, u suen ve sha tom u zenden pasen kwagh yô, a saan un iyol kpishi. Yohana dondo Yesu shi shile un sha mimi zan zan ar ken ashighe a ican je kpaa. Doo u kasev Mbakristu vea dondo ieren na la.