Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Agusutu 2015

Gbidyen Kwar sha Dooshima u Yehova u Been Mayange Ga La

Gbidyen Kwar sha Dooshima u Yehova u Been Mayange Ga La

“Me hen kwagh kpaa sha tom Wou cii.”PS. 77:12.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 18, 61

1, 2. (a) Er nan u lu a vangertiôr wer ior mba Yehova doo un ishima? (b) Ka isharen i nyi Yehova yange gba uumace cii a mini?

ER NAN u lu a vangertiôr wer Yehova soo ior nava? Cii man u na mlumun sha mpin la yô, gbidye ase kwar sha akav ne: Anmgbianev yange ve taver anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Taylene yô ishima anyom imôngo ér, a eren kwagh akuma akuma shi a de eren kwagh u a hembe un agee ken inya ga. Taylene kaa ér: “Luun er un doo Yehova ishima ga yô, ma a ze hemen u wan un kwagh ga.” Anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Brigitte yô, nom na yange kpe undu un a mbayev uhar, lu yesen ve tswen, a kaa ér: “U yesen mbayev ken tar u Satan ne ka môm ken akaa a a hembe taver u eren yô, hemban je yô, aluer u ngu ormaren tswen yô. Nahan kpa m ngu a vangertiôr mer Yehova soom, gadia shighe u mea lu ken ishimavihin man a mliam ashe kpa a kendem ga, shi mayange de ér m tagher a kwagh u una hembam u wan ishima a mi ga.” (1 Kor. 10:13) Anmgbian u kwase ugen di mba yer iti na ér Sandra, un yange gba icôronuange ugen. Mba ze mkohol u vesen yô, anmgbian u kwase ugen u i fe nom na wuee yô, er kwagh a na sha ikyo i wan  je gande. Nahan nom u Sandra kaa ér, “Er se vande fan un ga, kpa wa se ikyo tsung yô, saan se iyol kpishi. Akaa a kiriki a anmgbianev ve eren u tesen se dooshima la, tesem ér Yehova soo se.”

2 Yehova yange gba uumace a isharen i soon mbagenev, shi ka ve soo ér ve kpa mbagenev ve soo ve. Nahan kpa, alaghga ican i inyar shin angev ta sha vese, gayô se mba zan ikyura ken tom u kwaghpasen ga, nahan iyol kpe se. Aluer se hii u henen ser se kera doo Yehova ishima ga yô, doo u se umbur ser se gba kwagh sha ishigh nagh shi a kegh iyol u ‘kôron uwegh [asegh] ku yanegh,’ wasen se. Aluer se suur sha a na sha mimi yô, mayange una hungur a vese ga.—Yes. 41:13; 49:15.

3. Ka nyi ia wase se u taver vangertiôr u se lu a mi ser dooshima u Yehova a lu a mi sha a vese la ka u been mayange ga?

3 Ior mba se er kwagh ve ken ikyumhiange i hiihii la lu a vangertiôr ér Aôndo lu a ve ken ashighe a ve nyôr ken ican tsung la. Se kpa se fatyô u lun a vangertiôr ser una kende se ga. (Ps. 118:6, 7) Ngeren ne una lu timen sha akaa a inyiin a Yehova a ne se u tesen ér se doo un ishima yô. A yô, ka: (1) Akaa a a gbe la, (2) Bibilo, (3) msen, man (4) naagh ku ipaan. Aluer se mba gbidyen kwar sha akaa a dedoo a Yehova a er se ne yô, se seer lun a iwuese sha dooshima na u been mayange ga la.Ôr Pasalmi 77:11, 12.

GBIDYE KWAR SHA AKAA A YEHOVA A GBE LA

4. Ka nyi se hen ken akaa a Yehova a gbe laa?

4 Se fatyô u nengen a dooshima u Yehova a lu a mi sha a vese u been mayange ga la ken akaa a gbe la kpa? Een, se fatyô sha ci u akaa a a gbe la tese er Aôndo a lu a dooshima yô. (Rom. 1:20) U tesen ikyav yô, a gba tar ne sha gbenda u se lu uma shi se tema i kpe se iyol kpaa yô. A na se hanma kwagh u i gbe u se lu a mi ve se ember uma cii. Shi er i gbe u se yaan kwagh yô, Yehova na se akaayan atô kposo kposo, sha er a doo se u yan yô. (Orpa. 9:7) Anmgbian u kwase ugen ken tar u Kanada u i yer iti na ér Catherine yô, ka una nenge a akaa a Aôndo a gbe la yô, i saan un iyol kpishi, hemban je yô, shighe u fam. A kaa ér: “Ka mea nenge ufaluwa vea ta ityombo shi inyon ia hiden zende kua annyon u m er un anijiir u yan kwagh ken won u windou u kicin yam la nahan, i doom je i zua ga. Se doo Yehova ishima, nahan a er akaa ne sha u i saan se iyol kpishi yô.” Akaa a Ter wase u Sha u a soo se ne a gbe la doo un ishima kpishi je, shi a soo ér se kpa a naan se msaanyol.—Aer. 14:16, 17.

5. Gbenda u Yehova a gbe uumace la tese dooshima na nena?

5 Yehova gba se a mfe kua agee a se fatyô u eren ityom injaa sha er a seer saan se iyol yô. (Orpa. 2:24) Yange wa ishima ér uumace ve mar ve iv tar shi ve gema u man ishu man annyonov kua akaa a uma agen kpaa cii a lu sha ikyev ve. (Gen. 1:26-28) Shi er Yehova a gbe se a aeren a se fatyô u kaven un yô, tese ér se doo un ishima!—Ef. 5:1.

MKAANEM MA AÔNDO MA GBA U KWAGH

6. Er nan ve i gbe u se lu a iwuese tsung sha Mkaanem ma Aôndo?

6 Aôndo tese se dooshima sha gbenda u vesen sha u nan se Mkaanem nam ma a ne i nger la. Ma pase se akaa a i gbe u se fa sha kwagh na la, man er a eren kwagh a uumace yô. Ikyav i tesen yô, Ruamabera ôr se gbenda u Yehova eren kwagh a Mbaiserael mba yange ve shi hemban un ato la. Pasalmi 78:38 kaa ér: “Er mhôônom kôr Un yô, A de ve ifer ve, A tim ve ga; een, acin imôngo je A de ishima Na i vihin, A kera kpoghor iyugh Na cii ga.”  Aluer u gbidye kwar sha ivur la yô, alaghga ia wase u u hemba kaven er Yehova a soo u, shi a we u ikyo yô. Fa wer kwagh wou gba Yehova ishima tsung.Ôr 1 Peteru 5:6, 7.

7. Er nan ve i doo u Bibilo ia gba se kwagh tsung-nu?

7 Doo u Bibilo ia gba se kwagh tsung sha ci u ka i i lu gbenda u vesen u Aôndo a lamen a vese ye. Mbamaren man mbayev ka vea lamen gbar gbar yô, kwagh la a na ve hemba soon ayol a ve shi ve seer nan ayol a ve jighjigh. Yehova ka Ter wase u se doon un ishima yô. Nahan er i lu je se lu a nenge a na ga shi se ongo ikyenge na ga nahan kpa, “lamen” a vese ken Mkaanem nam ma a ne i nger la, nahan gba u se keghen ato a na. (Yes. 30:20, 21) Yehova soo ér una hemen se mba se tsegh ayol a ase sha ci na la, shi una kuran se sha er kwagh a de eren se ga yô. Shi a soo ér se fa un shi se suur sha a na kpaa.Ôr Pasalmi 19:7-11; Anzaakaa 1:33.

Er Yehu yange wa Yehoshafati kwagh nahan kpa, Yehova zua a “akaa a dedoo” ken Yehoshafati (Nenge ikyumhiange i sha 8, 9 la)

8, 9. Ka nyi Yehova a soo ér se fa? Tese ikyav sha kwagh u ken Bibilo.

8 Yehova soo ér se fa ser se doo un ishima shi un veren ishima sha mbamyen asev ga, kpa kwagh hemba gban un sha aeren ase a dedoo la. (2 Kron. 16:9) U tesen ikyav yô, yange er a Tor Yehoshafati u Yuda nahan. Shighe ugen la, Yehoshafati er kwagh sha ibume, a lumun u zan a Ahaba, Tor u Iserael imôngo, za nôngon ityav a Mbashiria hen Ramoti-gileadi. Er uprofeti mbaaiev 400 kaa a iferor Ahaba ér una za hemba ityav nahan kpa, Mikaia, u  lu profeti u Yehova u mimi la tsengaôron ér ityav mbia hemba un. Ahaba za kpe ken uitya, kpa Yehoshafati yô war sha ikyughur. Hidi ken Yerusalem yô, Yehova tindi Yehu, wan u Hanani ér a za kôôm un sha kwagh u mough yem ityav vea Ahaba la. Nahan cii kpa, Yehu wan u Hanani, Ornengenakaa la, shi kaa a Yehoshafati ér: “I zua a akaadoon her a we.”—2 Kron. 18:4, 5, 18-22, 33, 34; 19:1-3.

9 Shighe u Yehoshafati hii hemen la, a kaa a atiator, man Mbalevi kua upristi ér ve zende ken agar a Yuda cii ve tese ior Tindi u Yehova. Yange ve er tom ne kpoghuloo je yô, akuraior a kase Yuda la cii hii u cian Yehova. (2 Kron. 17:3-10) Ka mimi, Yehoshafati yange er kwagh sha ibume, kpa Yehova hungur a akaa a doon a a er la ga. Kwagh u Bibilo i er ne umbur se ér, er se yen nahan kpa, aluer se za hemen u civir Yehova sha mimi yô, se za hemen u doon un ishima shi una hungur a akaa a dedoo a se eren la ga.

WUESE IAN I U LU A MI I EREN MSEN LA

10, 11. (a) Msen ka iyua injaa i Yehova a ne se sha ci u nyi? (b) Alaghga Aôndo una ungwa mbamsen asev nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

10 Ter u a soo ônov nav yô, ngu a kegh ato a ve shighe u ve soo u lamen a nan yô. Ka nan soo ér nana fa kwagh u a ze ve iyol shin a ne ve ishimanyian la, sha ci u nan wa ikyo sha mlu ve u ken ishima la. Yehova, Ter wase u sha la kpa ka sea eren msen hen a na yô, a kegh ato a vese.

11 Se fatyô u eren msen hen Yehova hanma shighe cii. A ver a ver ashighe a se eren msen hen a na ga. Ngu Ijende yase, nahan ngu a kegh a kegh iyol u keghen ato a vese. Taylene u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “U fatyô u ôron un nyityôkwagh cii.” Zum u se er Yehova akaa a ken atô ishima yase shighe u se lu eren msen yô, adooga una na se iwasen ken ma ivur Bibilo shin ngeren u ken ma takerada wase gayô una taver se ishima sha ikyev i or u se civir un a nan imôngo yô. Yehova ongo uzamber asev shi ngu a kav mlu wase i hemba hanma or cii. Gbenda u Yehova a ongo mbamsen asev la tese ér dooshima u a lu a mi sha a vese la ka u been mayange ga.

12. Er nan ve i doo u se hen kwagh u mbamsen mba i nger ken Bibilo laa? Tese ikyav.

12 Se fatyô u henen akaa kpishi ken mbamsen mba i nger ken Mkaanem ma Aôndo la. Nahan yô, doo u ashighe agen se hen kwagh u mbamsen mban ken mcivir wase u hen tsombor. Aluer se mba gbidyen kwar sha mbamsen mba ngise mbacivir Yehova er sha u pasen un mlu u ken atô ishima ve la yô, kwagh la una wase se, se hemba fan u eren msen. U tesen ikyav yô, u fatyô u henen kwagh u msen u Yona er u zamber Yehova shighe u lu ken iyav mbu zegeishu la. (Yona 1:17–2:10) Time sha msen u Solomon er a ishima i môm hen Yehova shighe u i lu tseghan tempel la. (1 Utor 8:22-53) Gbidye kwar sha msen u Ter wase u Yesu yange er sha ci u iwasen yase la. (Mat. 6:9-13) Kpa u hemban yô, hanma shighe cii “akaa a a gbe ne la, Aôndo A̱ fa a.” Nahan “bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii [la] una kura asema a en man mbamhen enev.” Se er nahan yô, se seer lun a iwuese sha dooshima u been mayange ga u Yehova a lu a mi sha a vese la.—Fil. 4:6, 7.

TESE WER U NGU A IWUESE SHA NAAGH KU IPAAN KURA

13. Naagh ku ipaan kura bugh uumace ian i nyi?

13 Yehova yange na se iyua i mlumun u sha mhôôn i naagh ku Yesu la “sha u se̱ lu uma” yô. (1 Yoh. 4:9) Apostoli Paulu yange pase kwagh u gbenda u hemban cii u Aôndo a tese se dooshima ne yô, ér: “Kristu kpe er shighe va kuma vough yô,  sha ci u mba ve fe Aôndo ga la. Gadia orperapera je kpaa ka ican u orgen nana kpe sha ci u nan yô, nahan kpaa or u mimi yô, alaghga orgen nana cihi á lumun u kpen sha ci u nan. Kpa Aôndo tese se dooshima Na sha ku u Kristu A kpe sha ci wase er se lu mbaasorabo her la.” (Rom. 5:6-8) Gbenda u hemban cii u Aôndo a tese se dooshima ne bugh uumace gbenda u yan ikyar i dedoo a na.

14, 15. Naagh ku ipaan kura ku (a) mba i shigh ve mkurem la a inja nena? (b) mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun uma shin tar la di ku ve a inja nena?

14 Ka Mbakristu kpuaa tseegh ve nenge a dooshima u been mayange ga u Yehova a tese ne sha gbenda u vesen ye. (Yoh. 1:12, 13; 3:5-7) Er i tsegh ve sha icighan jijingi yô, ve hingir “ônov mba Aôndo.” (Rom. 8:15, 16) Paulu yange pase kwagh u Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ér, ‘a nder ve a Na, A ver ve ve tema a Na imôngo sha ajiir a Sha ken Kristu Yesu.’ (Ef. 2:6) Ve tema sha ajiir a Sha ne sha ci u ‘i ver ve ikyav sha Icighan Jijingi u ityendezwa la, ka Un man A lu ibumun u dyako ve’ ye. Inja na yô, ka “ishimaverenkeghen i i koso Sha sha ci [ve]” je la.—Ef. 1:13, 14; Kol. 1:5.

15 Kpa gema ikpela i uumace mba ve ne naagh ku ipaan kura jighjigh yô, kwagh ne bugh ve ian i hingir azende a Yehova shi lun a ishimaverenkeghen ér Aôndo una lumun ve, vea lu ônov nav, mba vea lu uma gbem sha won ken Paradiso shin tar yô. Sha nahan yô, naagh ku ipaan kura tese ér uumace doo Yehova ishima. (Yoh. 3:16) Aluer se mba a ishimaverenkeghen i va lun uma shin tar shi se za hemen u civir Yehova sha mimi yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser una na a kpe se iyol ken tar u he la. Nahan yô, doo u se nenge ser naagh ku ipaan kura ka ikyav i vesen i i tese ér dooshima u Aôndo a lu a mi sha a vese la ka u been mayange ga yô!

TESE WER YEHOVA DOO U ISHIMA

16. Aluer se gbidye kwar sha igbenda kpishi i Yehova a tese se dooshima la yô, se er nena?

16 Se fatyô u teren igbenda i Yehova a tese se dooshima na u been mayange ga ne cii ga. Orpasalmi Davidi ngise wa icam ér: “Aôndo, mbamhen Ou doom je! Iyenge ve kpaa ngee gande. Aluer mea er iyenge ve kpaa, ma ve hembe waarawa.” (Ps. 139:17, 18) Doo u kwagh u orpasalmi yange ôr ne una mgbegha se se soo Yehova tsung sha dooshima u a tese se la. Yô, de se nôngo sha fatyô wase cii se civir Yehova a ishima i môm.

17, 18. Ka sha igbenda igen i nyi nahan se fatyô u tesen ser Yehova doo se ishima?

17 Igbenda ngi kpishi i se fatyô u tesen ser Yehova doo se ishima yô. U tesen yô, ka se tese ser Aôndo man mbawanndor a vese doo se ishima sha u eren tom u pasen kwagh u Tartor la sha gbashima. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Ka se tese ser Yehova doo se ishima sha mimi sha u wan ishima a akaa a karen jighjigh wase. (Ôr Pasalmi 84:11; Yakobu 1:2-5.) Aluer ameen a se tagher a mi la taver nan kpa, doo u se lu a vangertiôr ser Aôndo lan ican yase la ga, shi una wase  se, gadia se doo un ishima.Ps. 56:8.

18 Mdoo u Yehova a doo se ishima la ngu a mgbegha se u gbidyen kwar sha akaa a a gbe la, man aeren a na agen a kpilighyol la. Ka se tese ser Yehova doo se ishima shi Mkaanem nam gba se kwagh tsung sha u henen Bibilo zulee. Er Yehova a doo se ishima yô, kwagh ne ngu a na se kporom hen a na ken msen. Shi ka sea gbidye kwar sha naagh ku ipaan ku Aôndo a tindi Wan na a va ne sha ci u asorabo a ase la yô, kwagh na a seer doon se. (1 Yoh. 2:1, 2) Se mba a igbenda kpishi i i se tese Yehova ser a doo se ishima yô, kpa ka kpuaa tsô se hila tim sha mi ye.