Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Agusutu 2015

De Gbe Kôron Ijende a Or ken Ayange a Masejime Ne Tsô Ga

De Gbe Kôron Ijende a Or ken Ayange a Masejime Ne Tsô Ga

“Ujende mba bov mba vihin mbamlu mba dedoo.”—1 KOR. 15:33.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 73, 119

1. Se mba ken shighe u nyi?

SE MBA ken ashighe a ican tsung. Bibilo yila ashighe ne ér “ayange a masejime.” Ashighe ne yange hii ken inyom i 1914 la. Akaa a a lu tesen ér se mba ken “ashighe a ican” ne la vihi hemba hanma kwagh u uumace vande tagher a mi, cii man inyom i 1914 la. (2 Tim. 3:1-5) Heela tseegh ga, tar ne ua za hemen u vihin, sha ci u kwaghôron u profeti u i nger ken Bibilo la kaa ér, “udangmbaiorov man mbatsughunior vea yem hemen hemen vea hemba vihin a vihi kwagh.”2 Tim. 3:13.

2. Iemberyolough i tar ne wa nyi man nyi kere? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

2 Iemberyolough i keren na ior kpishi u eren akaa a Bibilo i kaa ér ka ipila man idya man akombo a civir, kua akaabo agen a Aôndo a vende la kpaa. Ikyav i tesen yô, ashighe kpishi ka i tese ipila man idya sha Intanet man televishen man ken ufiim man ityakerada kua ken umagazin ér, akaa ne ka a bo ga. Ieren i ngise i lumun a mi ga la, hegen tindi lumun a mi sha ajiir agen. Aluer tindi na ior ian i eren ma kwagh kpa, ngula tese ér Aôndo  lumun a ieren la ga.Ôr Mbaromanu 1:28-32.

3. Ior i tar ne ka ve nenge mba ve kor atindi a Aôndo la nena?

3 Sha ayange a mbaapostoli la, mbadondon Yesu palegh hanma iemberyolough i wang ga cii. Er ve nyagh iemberyolough i wang ga, shi ve venda u eren kwagh u Aôndo a vende yô, ior laha ve shi tôv ve a ican. Apostoli Peteru nger wener: “Kpiligh ve iyol er ne [Mbakristu ne] kera nyer nongo a ve ken ijimba i eren i ganden ikyaa inya la, ga yô; mba gbe lamen sha a ven dang tsô.” (1 Pet. 4:4) Nyian kpa, kwagh u mba ve kor atindi a Aôndo la shi ior i tar ne. Heela tseegh ga, Bibilo kaa ér “mba i sar ve pe zenden sha mciviraôndo ken Kristu Yesu cii, á tôv ve a ican.”2 Tim. 3:12.

“UJENDE MBA BOV MBA VIHIN MBAMLU MBA DEDOO”

4. Ka nyi Ruamabera a we se kwagh ér se de eren ken tar ne ga?

4 Ruamabera wa mba ve soo u eren ishima i Aôndo la kwagh ér tar ne man aeren a u, a de doon ve ishima ga. (Ôr 1 Yohane 2:15, 16.) Kwaghaôndo man pati man kpenga u i eren ken tar ne la, man igbenda i i pasen ior akaa ne la cii, nga sha ikyev i Satan Diabolo, u a lu “aôndo u tar u ainge ne” la. (2 Kor. 4:4; 1 Yoh. 5:19) Nahan er se lu Mbakristu yô, doo u se gba kôron ijende a or tsô ga. Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la ta se icin wang nahan ér: “De tsughun nen ayol a en ga, ujende mba bov mba vihin mbamlu mba dedoo.”—1 Kor. 15:33.

5, 6. Gba u se palegh u kôron ijende a unô ioro, man ka sha ci u nyi?

5 Aluer se soo u vihin mbamlu asev mba dedoo mbara ga yô, gba kpee u se ya ikyar kôôsôô a mba ve eren akaabo la ga. Gba u se palegh u kôron ijende a mba ve eren akaabo la tseegh ga, kpa gba u se palegh u eren nahan a mba ve senge ér mba civir Yehova, kpa ve gem ve peren atindi a na sha apera la. Aluer mba se civir Yehova vea ve imôngo mbara er isholibo i vesen, kpa ve venda u geman ishima yô, a gba u se pav ijende a ve.Rom. 16:17, 18.

6 Aluer se kôr ijende a mba ve kuran atindi a Aôndo ga yô, alaghga se kpa se gema eren kwagh u ve eren la, sha u ve lumun se yô. Ikyav i tesen yô, aluer se kôr ijende a ior mba ve eren idya yô, adooga se kpa vea mee se se er idya. Kwagh ne vande eren Mbakristu mbagenev mba ve tsegh ayol a ve sha ci u Yehova yô. Mbagen ken ve i dugh ve ken tiônnongo kera sha ci u ve gema ishima ga. (1 Kor. 5:11-13) Aluer ve gema ishima ga yô, kwagh ve una lu er ior mba Peteru yange ôr kwagh ve la nahan.Ôr 2 Peteru 2:20-22.

7. Ka unô i doo u se ya ijende a ve kôôsôô?

7 Shin er se soo u eren kwagh kundu kundu a mba ve kor atindi a Aôndo ga la nahan kpa, doo u se lu a ve kôôsôô shin se ya ijende a ve sôngo sôngo ga. Nahan yô, aluer Orshiada u Yehova u lun kwav nan ngu sôôr or u nan tsegh iyol i nan sha ci u Yehova shi nan civir un sha mimi ga, shin orshiada la nan lumun ér or shon nana sôôr nan yô, a lu sha mi ga, sha ci u or la nan kor atindi a Aôndo a wang la ga. Shi doo u u sôôr or u nan kôr atindi a Aôndo ga la kpaa ga. Hemba kan a inja u Aôndo a lumun se a u ior mba ve civir Aôndo ga ve lumun se la. Gba u mba se lu a ve kôôsôô cii vea lu ior mba ve eren ishima i Aôndo yô. Yesu kaa ér: “Hanma or u nan eren ishima i Aôndo yô, ka nan je nan lu anngôm u nomso man u kwase man ngôm kpaa ye.”—Mar. 3:35.

8. Ujende mba bov yange ve bula Mbaiserael nena?

8 Akaabo yange due ken ikyar i Mbaiserael ya a ujende mba bov la. Shighe u Yehova due a Mbaiserael ken kpan kera  ken Igipiti, lu yemen a ve ken Tar u Ityendezwa la, a wa ve kwagh sha kwagh u ior mba ken tar la, ér: “De gur mbaaôndo vev inya ga, shi de civir ve kpaa ga, shi de eren sha aeren ve la kpaa ga; kpa yôhôr ve kera ci ca, hembe mtôm vem ma awenem avur avur. Civir TER, Aôndo wen.” (Eks. 23:24, 25) Kpa Mbaiserael kpishi ungwa kwaghwan u Aôndo ne ga. (Ps. 106:35-39) Er ve lu ungwan imo i Aôndo ga yô, Yesu va kaa a ve ér: “Nenge ase, i undu ya wou, hingir ice.” (Mat. 23:38) Yehova maa venda Mbaiserael, shi tôô iveren na sha a ve kera, gema haa sha tiônnongo u Kristu u i sember veren la.—Aer. 2:1-4.

VER ISHIMA SHA KWAGH U U ÔRON SHI U NENGEN LA ZULEE

9. Akaa a taregh a se ôron shi se nengen la aa fatyô u bulan se nena?

9 Akaa a i tesen sha Intanet man televishen, shi i gberen ken ityakerada la kpishi aa fatyô u vihin Mbakristu ken jijingi. Mba eren akaa ne ér a wase se u nan Yehova man uityendezwa nav jighjigh ga. Kpa ka i er a sha u taver ior ishima u suur sha botar u Satan ne. Sha nahan yô, gba u se wa ikyo tsung sha er se ôr shi se nenge kwagh u una fatyô u kenden “asaren a taregh” ken a vese ga yô.Titu 2:12.

10. Ka nyi ia va er akaabo a taregh a ior ve ôron shi ve nengen laa?

10 Ica a gba ga tsô, hanma kwagh u bo u ior ve ôron shi ve nengen la cii una kera lu ga. A bee a akaa a ne cii shighe u a tim tar u Satan ne kera la. Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Tar yô, ngu karen kera kua isharen i u kpaa; kpa u nan eren ishima i Aôndo yô, nan ngu lun gbem sha won.” (1 Yoh. 2:17) Orpasalmi kpa wa icam, kaa ér: “Gadia á va tim aferaior kera; kpa mba ve veren ashe hen TER yô, ka ve vea ya dyako u tar ye. Kpa mbaasemaleghlegh yô, vea ya dyako u tar, á saan ve iyol sha mngee u bem.” Kpa a kuma shighe nena? Orpasalmi shi kaa ér: “Mbaperapera vea ya dyako u tar, vea lu ken u gbem.”Ps. 37:9, 11, 29.

11. Yehova ne ior nav kwaghyan u ken jijingi u dedoo nena?

11 Er tar ne u lu duen a akaa a ôron shi nengen a bo ken ayange a masejime ne nahan kpa, nongo u Yehova yô, ngu duen a akaa a ôron shi nengen a a wase ior u eren kwagh sha gbenda u vea va zua a uma u tsôron yô. Yesu yange er msen hen Yehova kaa ér: “Man uma u tsôron yô, ka u ve̱ fa U, We Aôndo u mimi tswen, man shi Un u U tindi la, ka Yesu Kristu.” (Yoh. 17:3) Ter wase u sha la ngu nan se kwaghyan u ken jijingi kpishi u una taver se yô, sha ikyev i nongo na. Doo se kpishi er se lu a umagazin man antyakeradav man ityakerada man uvidio kua akaa sha Intanet a a lu samber a mcivir u mimi nahan! Shi nongo u Yehova ver mbamkombo mba ior ve nyôron hanma shighe ken atôônanongo a hemban er 110,000 nahan, sha tar cii. Ka sea za mbamkombo mban, kua mbamkohol mba kiriki man mba vesen yô, se hen akaa a ken Bibilo a nga a taver jighjigh u se ne Aôndo man ityendezwa nav la.Heb. 10:24, 25.

ER IVESE “KEN TER TSEEGH”

12. Pase inja i kwaghwan u Bibilo u a kaa ér se er ivese “ken Ter tseegh” la.

12 Hemba kan a inja cii u Mbakristu mbalun kwav, mba ve soo u eren ivese la vea wa ikyo sha kwagh u kôron ijende a mbagenev la. Mkaanem ma Aôndo wa se kwagh wang nahan ér: “I̱ de zough ne ken mzough u kpeegh sha igbur i môm a or u nan ne jighjigh ga, imôngo ga. Gadia perapera zua vea ifer sha nyi? Shin ka nyi mzough i lu hen iwanger a ime?” (2 Kor. 6:14) Bibilo wa mbacivir Aôndo mba ve lu keren nom shin kwase u vea vôso la kwagh ér, ve er ivese “ken Ter tseegh,” inja na yô, ve vôso nom shin kwase u nan tsegh iyol i  nan sha ci u Yehova, i er nan batisema shi nan lu kuran atindi a Ruamabera la tseegh. (1 Kor. 7:39) Mbakristu ka vea vôso nom shin kwase u nan civir Yehova vea ve imôngo yô, nom shin kwase u ve vese la nan wase ve ve za hemen u civir Yehova sha mimi.

13. Ka kwaghwan u nyi Yehova yange wa Mbaiserael sha kwagh u ivesegh?

13 Yehova fa kwagh u a hembe doon sha ci u mbacivir un yô, shi a ndera pasen mnenge na sha kwagh u ivesegh ka kwagh u nyian a mi ga. Nenge ase kwagh u yange wa Mbaiserael sha ikyev i Mose, u a taver u kaven ga ne. Yehova yange wa ve kwagh sha kwagh u akuraior a civir un ga, a a kase ve la ér: “De eren kasev ken a ga; de tee wan wou u kwase ne or u ken a ga, man de eren wan u a, va ne wan wou ga. Gadia vea gema ônov ou vea de u dondon Mo, vea gema á civir mbaaôndo mbagenev; nahan ishima á vihi TER a ven, Una tim u fese je.”—Dut. 7:3, 4.

14, 15. Solomon yange venda kwaghwan u Yehova nahan, kwagh la bula un nena?

14 Shighe u Solomon, wan u Davidi hii u hemen la, a sôn Aôndo kwaghfan, shi Aôndo kpa na un mgbeghaa. Sha nahan yô, kwaghfan u Tor Solomon, u lu hemen tar u lun yôughyôugh la za gwa kpishi. Jighilii yô, shighe u Torkwase u ken Sheba va u va nengen a Solomon la, kpiligh un iyol a kwaghfan u Solomon la, nahan a kaa ér: “M na jighjigh sha akaaôron la ga, zan zan m va nenge sha ashe am, yô, i ôrom ma kwagh je ga; kwaghfan wou man inyaregh yough gande gwa u m ongo yô.” (1 Utor 10:7) Kpa ikyav i bo i Solomon la tese kwagh u una fatyô u eren or u nan vende u dondon tindi u Aôndo a we ér se de vôson or u ken tar ga la.—Orpa. 4:13.

15 Shin er Yehova yange na Solomon hanma kwagh nahan kpa, a ungwa kwaghwan u Aôndo wa ér i de eren kasev mba ken akuraior a a kase ve, aa civir Yehova ga la ga. Yange “kasev mba ken akuraior agen kpishi doo tor Solomon ishima,” nahan va hingir u lun a kasev 700 man kasev mba sha uikya 300. Lu nyi i due ken kwagh nee? Solomon va been iyol yô, kasev nav mba ve fa Aôndo ga la “gema un ishima, a dondo mbaaôndo mbagenev, . . . nahan Solomon er kwagh u a lu u bo sha ishigh ki TER.” (1 Utor 11:1-6) Ujende mba bov mba Solomon lu a mi la vihi kwaghfan na la cii, nahan a hingir u undun mcivir u mimi. Kwagh ne ka icintan hen Mbakristu mba alaghga vea soo u vôson nom shin kwase u Yehova a doo nan ishima ga la!

16. Ka kwaghwan u Ruamabera u nyi i doo u or u nan lu civir Aôndo, u nan vese nom shin kwase u a fe Aôndo ga la nana dondoo?

16 Kpa aluer or vande vôson nom shin kwase ken tar, cii man nan va fe mimi di ye? Bibilo kaa ér: “Ne kasev di kpaa ungwan nen amo a noov enev sha er aluer mbagenev ken ve, vea lu mbawan kwaghôron u Aôndo ikyo ga je kpa, á urugh ve sha mlu u kasev vev” yô. (1 Pet. 3:1) Er i lu kasev mba ken Kristu i er mkaanem man sha ci ve nahan kpa, ma sha ci u noov mba civir Yehova, mba kasev vev ve fe Aôndo ga la kpaa. Bibilo wa se kwagh sha kwagh ne wang ér, se lu nom shin kwase u dedoo shi se kuran atindi a Aôndo a we sha kwagh u ivesegh la. Noov man kasev kpishi mba yange ve fa Aôndo ga yô, hingir u ngohol mimi sha ci u ve nenge er nom shin kwase ve gema inja, lu dondon atindi a Aôndo yô.

KÔR IJENDE A MBA YEHOVA A DOO VE ISHIMA YÔ

17, 18. Lu nyi i wase Noa ve war Mngerem ma Deemee, man lu nyi i gema i wase Mbakristu mba sha ayange a tsuaa mbara war mtim u Yerusalem?

17 Er ujende mba bov ve vihin mbamlu mba dedoo nahan kpa, ujende mba dedoo  yô, mba gem mba ve a kwagh u injaa. Nenge ase kwagh u Noa, u yange lu ken botar, kpa sar un u lun kôôsôô a ior mba ken tar la ga yô. Sha shighe na la, “TER nenge isholibo i or kehe sha won, man hanma mhen u ishima i nan kpaa lu u bo tseegh gbem.” (Gen. 6:5) Sha nahan yô, Aôndo kange ishima u timin aferaior a a lu ken botar la cii sha mngerem ma deemee. Nahan kpa, “Noa yô, lu orperapera, lu a acôghor iyol ga, ken ikyov na cii; Noa zenden vea Aôndo imôngo je.”Gen. 6:7-9.

18 Noa yange ker u lun kôôsôô a mba ve civir Aôndo ga la ga. Un vea mba hen tsombor na cii yange ve na ishima ve sha tom u Aôndo na ve la, kua u gban tso la kpaa. Heela tseegh ga, Noa lu “yôôn kwagh u perapera” kpaa. (2 Pet. 2:5) Tom u pasen kwagh man u gban tso la, kua mlu u Noa lu kôôsôô a tsombor na la na yô, a uve ityough eren akaa a a doo Aôndo yô. Kwagh ne na yô, Noa vea tsombor na ve war Mngerem ma Deemee mara. Doo u se wuese orjighjigh Noa vea kwase na man ônov nav kua kasev mba ônov nav er yange ve civir Yehova sha mimi, ve war, nahan se cii se va hingir u lun uma nyian yô. Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la kpa yange ve lu paleghaa a ior mba ve civir Aôndo ga la, nahan ve war mtim u Yerusalem man tar u Yuda ken inyom i 70 la.—Luka 21:20-22.

Aluer se mba lun kôôsôô a mba Yehova a doo ve ishima la hegen yô, kwagh ne una wase se u kaven er uma una va lu ken tar u he la yô (Nenge ikyumhiange i sha 19 la)

19. Cii man Aôndo a lumun se yô, gba kpee u se er nyi?

19 Er se lu mbacivir Yehova yô, gba u se dondo ikyav i Noa man tsombor na, kua ikyav i Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la. Gba kpee u se lu paleghaa a botar u a kase se ne, shi se kôr azende a injaa vea anmgbianev mba nomso man mba kasev mba jighjigh, mba ve kom umiliôn imôngo la. Aluer se mba lun kôôsôô a mba ve eren tom a kwaghfan u Aôndo la yô, kwagh ne una wase se u ‘tilen dông sha jighjigh u nan’ ken ashighe a ican ne. (1 Kor. 16:13; Anz. 13:20) Aluer se wa ikyo sha kwagh u ior mba se ye ijende a ve ken ayange a masejime ne yô, se va war mkur u botar ne shi se nyôr ken tar u he u Yehova a sôôn van a mi la! Sha nahan yô, gba hange hange u se palegh ujende mba bov!