KEN inyom i 1991 la, saan Mbashiada mba Yehova mba ken tar u Russia iyol sha ci u i bugh atabam u i wa sha tom ve u i cir anyom kpishi ken ijime la, shi ve hingir kwaghaôndo u i lumun a mi yô. Hen shighe la nahan lu kwagh u mbagenev a hen ér a tsa kpa, iyenge i Mbashiada mba ken tar la a nyôr 170,000 nyian ga! Mbapasen kwagh u Tartor mba tseen asema mban mbagenev ka Mbashiada mba ken ityar igen mba ve mough ve yem ken tar u Russia sha u za wasen tom u sunda u ken jijingi la yô. (Mat. 9:37, 38) De se ungwa akaa a ve mbagenev ve er yô.

ANMGBIANEV NA AYOL A VE U ZA TAVER ATÔÔNANONGO ISHIMA

Inyom i i bugh atabam u i wa sha tom u Mbashiada mba ken Russia la, anmgbian Matthew, u a lu marnya u tar u Great Britain la lu anyom 28. Yange mba ze mkohol ken inyom la yô, i na kwaghôron ugen u pase wang ér i soo ér anmgbianev ve za wase atôônanongo a hen veghertar u Yuropa, sha ityoughkitaregh yô. Ikyav i tesen yô, ornankwaghôron la yange ôr kwagh ter tiônnongo ugen ken gar u St. Petersburg, tar u Russia, u lu a diakon môm tseegh, ortamen lu ga yô. Nahan cii kpa, mbapasenkwagh mba hen tiônnongo ne lu henen Bibilo a ior uderi imôngo! Matthew kaa ér: “Yange mba ne kwaghôron ne mba been yô, m za hemen u henen sha kwagh u Russia, nahan m sôn Yehova jighilii mer sarem u yemen ker za wasen tom.” Tsô Matthew koso inyaregh, shi tee akaa a na agen kpishi, maa mough yem ken Russia ken inyom i 1992 la. Nahan lu nyi i due ken kwagh u er nee?

Matthew

Matthew kaa ér: “Yange m fa zwa u ken tar la ga, nahan m faantyô u lamen a ior sha akaa a ken jijingi tsembelee ga.” Mtaver ugen u tagher a mi yô, lu un ican u zuan a ijiir i tsan. A kaa ér: “M kera umbur ikwa i i gba u me due ya me yem hen ugen, man i nam shighe kpuaa tseegh ér m due la ga.” Shin er Matthew tagher a mbamtaver mban sha hiihii la nahan kpa, a kaa ér: “Kwagh u m tsua u yemen ken tar u Russia la lu kwagh u hemban doon cii u m tsua u eren yô.” A pase wener: “Er m lu eren tom hen ijiir ne yô, m hen u hemban suur sha Yehova cii shi m nenge er lu hemen mo sha igbenda kposo kposo yô.” Ken masejime yô, Matthew hingir ortamen kua ikpur pania, shi hegen ngu eren tom hen afishi a branci a a lu ikyua a gar u St. Petersburg la.

Ken inyom i 1999 la, anmgbian Hiroo bee Makeranta u Tsaase Mbashiren Tom u i er ken tar u Japan, shighe u lu anyom 25 la, nahan anmgbian ugen u tesen ken makeranta ne yô, taver un ishima ér a za pase kwagh ken tar u ken  won. Er Hiroo ungwa ér kwagh gba sha mbapasenkwagh ken tar u Russia yô, a hii u henen zwa Russia. Shi a er kwagh ugen u wase un kpishi yô. A kaa ér: “Yange m yem m za tsa ken Russia iwer ateratar. Er ka i ndôhôr kpishi ken tar la yô, m yem ken uwer u Novemba sha u me za nenge aluer ka u me fatyô u nôngon a mdôhôrom mara yô.” Za hoghol a mdôhôrom mara yô, a cin a hide ken tar u Japan, shi a pande akaa aa lu a mi kpishi la, sha er una koso inyaregh, una yem twev ken Russia yô.

Hiroo man Svetlana

Hiroo tsa ken Russia hegen kuma anyom 12, shi a wase atôônanongo kpishi. Ashighe agen, i lu un tswen a lu ortamen u nengen sha mbapasenkwagh mba hemban 100 nahan ye. Ken tiônnongo ugen la, hanma kasua a hemen Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo la shi a na akaaôron imôngo ken Mkombo u Henen Tomshiren la, shi hemen Iyoukura i Henen, shi a hemen mkombo u Takerada u Henen ken Tiônnongo la sha ajiir kposo kposo ataan. Shi yange sôr anmgbianev kpishi, taver ve ishima. Hiroo hide gbidye kwar sha anyom a a er tom ne la, nahan a kaa ér: “Yange saan mo iyol kpishi er m fatyô u wasen anmgbianev mba nomso man mba kasev u seer taver ken jijingi yô.” Kwagh u za eren tom ape kwagh a gbe sha mbapasenkwagh la wase un nena? A kaa ér: “Cii man myem ken Russia yô, m lu ortamen shi m lu pania, kpa m mgbe za eren tom ker yô, lum er m hide m ya ikyar i he a Yehova nahan. M hen u suur sha Yehova sha hanma kwagh cii hemba ave a tse.” Ken inyom i 2005 la, Hiroo vôso anmgbian u kwase ugen, iti na ér Svetlana, shi mba eren tom pania imôngo zan zan hegen.

Michael man Olga vea Marina man Matthew

Anmgbian Matthew vea anngô na Michael mba marnya u tar u Canada. Un ngu anyom 34, Michael di ngu anyom 28. Yange ve za ken Russia, nahan kpiligh ve iyol er ve nenge a mba sar ve u fan mimi kpishi lu van mbamkombo, kpa anmgbianev gema lu kpuaa tseegh mba vea hen kwagh a ve yô. Matthew kaa ér: “Tiônnongo u m za her la, ior va mkombo kuma iorov 200, kpa gema lu ortamen u beenyol vea gumor ugen u lu diakon yô, ve hemen mbamkombo mba i er la cii ye. M nengen kwagh ne yô, m soo u yemen hen tiônnongo la za wasen anmgbianev mbara.” Nahan ken inyom i 2002 la, a mough a yem ken Russia.

Anyom nga kar anyiin yô, Michael kpa mough yem ken Russia, maa fese je a nenge er kwagh gba sha anmgbianev mba nomso kpishi mba vea wase tom yô. Er lu diakon yô, i na un tom u nengen sha inyar man ityakerada kua haregh u pasen kwagh. Shi i kaa a na ér a er tom u ka i lu akawe u tiônnongo a eren la, shi a naan akaaôron a ken igbar shi a wasen u wan agoyol sha mbamkohol kua tom u maan Ayou a Tartor. Zan zan nyian je kpa, kwagh gba sha anmgbianev kpishi mba vea wase tom ken atôônanongo yô. Er i lu zegetom u nengen sha ityom kpishi nahan kpa, Michael u a lu ortamen hegen la kaa ér: “Ka m zua a mkom kpishi sha u wasen anmgbianev. Ka kwagh u i hembe doon cii u me er a uma wam je ne!”

Shighe kar yô, Matthew vôso anmgbian u kwase Marina, Michael di vôso Olga. Ve a kasev vev cii kua anmgbianev mbagenev mba ve ne ayol a ve u eren tom ne la za hemen u wasen atôônanongo a a lu vesen seer a seer la.

ANMGBIANEV MBA KASEV MBA TSEEN ISHIMA MBA WASEN TOM U SUNDA LA

Tatyana

Ken inyom i 1994, shighe u Tatyana lu anyom 16 la, anmgbianev ataratar mba ken tar u Czech Republic man Poland man Slovakia, mba ve lu ikpur pania yô, mough lu za wasen tom hen tiônnongo na, ken tar u Ukraine. A umbur kwagh ve saan saan nahan ér: “Yange ve lu upania mba tseen ishima, mba ve ngohol ior doo doo shi ve eren a ve kundu kundu shi ve fa Bibilo tsema tsema yô.” A nenge er Yehova ver ieren ve i tangen iyol ga la yô, tsô a kaa ér, ‘M soo u lun er ve nahan.’

Er ikyav i upania mban ne taver Tatyana ishima yô, a yem vea anmgbianev mbagenev ken ajiir a icaa ken tar u Ukraine man Belarus ve za pase kwagh ape Mbashiada lu a vande pasen kwagh her ga yô. Yange a er kwagh ne shighe u makeranta na u lu ken memyol yô. Er kwaghpasen ne doo un kpishi yô, a wa agoyol, a mough yem ken Russia sha er una za seer eren tom u pasen kwagh yô. Sha hiihii la, a za ken Russia sha u una za nenge a anmgbian u kwase ugen sha anshighe kpuaa yô. Anmgbian u kwase  ne mough ken tar ugen yem ken Russia sha er una za ker tom u ua sue un u eren pania yô. Shighe kar yô, Tatyana mough yem ken Russia ken inyom i 2000 la. Yange taver un u eren kwagh nee?

Tatyana kaa ér: “Er m lu a inyaregh ki kimbin haya u ya jimin ga yô, i gba u me za kôr haya ruum môm hen ya u mbagenev. Kwagh ne lu kwagh u zange ga cii. Ashighe agen i sarem u hiden yemen ken tar wam. Kpa hanma shighe cii Yehova a wasem u kaven ér, aluer m za hemen u eren tom ne yô, me zua a averen.” Nyian ne, Tatyana ngu eren tom u mishen ken Russia. A mase kaan nahan ér: “Anyom a m yem ken tar u ken won la wasem m zua a azende kpishi shi akaa erem a doon tsung. Kpa u hemban yô, anyom ne taver jighjigh wam u nan.”

Masako

Anmgbian u kwase Masako, u a lu marnya u tar u Japan yô, a poso anyom 50 kpuaa hegen. Yange sar un u eren tom u mishen shighe lihe, kpa angev na yô, lu inja er una fatyô u eren u ga nahan. Kpa, va waren zuan a guda yô, a tsua u moughon yemen ken Russia sha er una za wase tom u sunda la yô. Er lu ican u zuan a ijiir i tsan i injaa man tom u una eren hanma shighe nahan kpa, a nôngo a zua a tom u tesen zwa Japan, shi eren tom u esen shi kiren ajiir sha er ua sue un u eren tom pania yô. Ka nyi i wase un a ze hemen a tom na u pasen kwagh laa?

Masako hide gbidye kwar sha anyom 14 a a er tom ken Russia la, nahan a kaa ér: “Iember i ka m zua a mi ken tom u kwaghpasen la, hemba atsan a ka m tagher a mi la cii. Tom u pasen kwagh ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh u Tartor la, wasem u geman uma wam sha igbenda kposo kposo shi na saan mo iyol.” Shi a kaa ér: “Mo yô, kwagh ne kam ivande, u nengen er Yehova a lu koson mo sha kwaghyan u sha iyol shi nan mo akondo kua ijiir i tsan ken anyom ne cii la nahan.” Masako za er tom ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh ken Russia maa de ga, a za er tom u sunda ne ken tar u Kyrgyzstan kpaa. Heela tseegh ga, shi a wase tom ken iniongo i igen i i eren mkombo ken zwa Buter man zwa Chinese kua zwa Uighur yô. Hegen ne ngu eren tom pania ken gar u St. Petersburg.

ICOMBOR NA IWASEN SHI ZUA A AVEREN

Inga man Mikhail

Er inyaregh ki ban shi akaa a taver ishe yô, ashighe agen icombor ka i mough i yem twev ken ityar igen sha er ia za nôngo, mlu ve a seer doon yô. Kpa icombor igen di yô, yem ken ityar i ken won sha ci u akaa a ken jijingi vough er ngise  Aberaham man Sara kpa er nahan. (Gen. 12:1-9) U tesen ikyav yô, anmgbian Mikhail vea kwase na Inga, mba marnya u tar u Ukraine, kpa ken inyom i 2003 la, ve mough ve yem ken tar u Russia. Ica gba ga je tsô maa ve kav er sar ior kpishi u fan mimi ken tar la yô.

Mikhail kaa ér: “Kwa gen la se za pase kwagh hen haregh u i gbe je kpa, Orshiada nan lu a vande pasen kwagh her ga yô. Se mba nyer hen ya ugen yô, orbeenyol ugen bugh hunda, maa a pine ér, ‘Ne mba mbapasenkwagha?’ Se mba kaan ser een yô, a kaa ér: ‘M fa je mer yange sev a hungwa a av yô, ne va heen. A gba u kwagh u Yesu yange ôr la, una kure sha mi keng, a bunde ga.’ Or la maa ôr mkaanem ma i nger ken Mateu 24:14 mara.” Mikhail shi kaa ér: “Shi yange se zua a a kasev mbagenev mba ve nôngo u kuman er pue nahan yô, hen haregh shon, mba zan adua u Baptist, mba sar ve u fan mimi tsung yô. Ve lu a takerada u Lu Uma Gbem Sha Won la, nahan ken hanma mbee u kasua yô, ve hen Bibilo a takerada ne. Yange se shi vea ve ahwa imôngo, se na ve mbamlumun sha mbampin vev, shi se wa atsam a Tartor vea ve, shi se ya kwagh imôngo. Kwagh ne lu kwagh u doon tsung u m lu umbur her zan zan yô.” Mikhail man Inga kaa ér, u za eren tom ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh u Tartor la na yô, ve seer kporom hen Yehova, shi ior seer doon ve ishima shi saan ve iyol je gande. Hegen ne mba eren tom u sôron atôônanongo.

Oksana vea Aleksey man Yury

Orgen u i yer un ér Yury yô, vea kwase na Oksana mba marnya u tar u Ukraine, hanmô ve ngu anyom 35. Ken inyom i 2007 la, ve za vea wan ve Aleksey, u hegen a lu anyom 13 la, ken afishi a branci a ken tar u Russia la. Mba nengen a maape u Russia yô, ve nenge a uharegh mba vesen mba i ne atôônanongo ga yô. Oksana kaa ér, “Yange se mba nengen maape la se mba been yô, se mase kaven ser kwagh gba sha mbapasenkwagh u Tartor ken Russia je hemba ave a tse. Nahan kwagh ne wase se, se kange ishima ser se yem ken Russia.” Ka nyi kwagh igen kpa yange i wase ve? Yury kaa ér: “Ngeren mba ken ityakerada yase, er mba ka ve lu a itinekwagh ér, ‘Can You Serve in a Foreign Field?’ (U Fatyô u Za Eren Tom ken Tar Ugen Kpa?) la nahan yange ve wase se kpishi. * Yange se za nenge ijiir i ken Russia i i kaa a vese shin afishi a branci u Russia ér se fatyô u yemen her la, shi se za ker ijiir i tsan kua tom.” Nahan ken inyom i 2008 la, ve yem ken Russia.

Sha hiihii la, taver ve u zuan a tom shi ashighe agen i gba u vea due ya a za nyôr ape gen. Man kwagh ne er acin imôngo je. Yury kaa ér: “Ashighe kpishi yange se er msen sha er iyol i de kpen se ga yô, maa se za hemen a tom u pasenkwagh, se lu a vangertiôr ser Yehova una sue se. Yange se nenge er ka sea vande keren Tartor u Yehova hiihii ve a kure mbamgbe asev yô. Tom ne seer taver ikyar i tsombor wase.” (Matt. 6:22, 33) Nahan tom u za eren ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la wase wan ve Aleksey nena? Oksana kaa ér: “Kwagh ne wase un kpishi je. Yange tsegha iyol na sha ci u Yehova shi er batisema shighe u lu anyom 9 la. Er nenge ér kwagh gba sha mbapasenkwagh u Tartor kpishi yô, kwagh la mgbegha un u eren ishuen pania hanma shighe u makeranta na u lu ken memyol cii. Se nenge ser a soo tom u kwaghpasen shi ngu a gbashima sha u nahan doo se kpishi je.” Nyian ne, Yury vea kwase na Oksana mba eren tom u ikpur pania.

“M VAA AFANYÔ SHA KWAGH MÔM TSEEGH”

Er akaa a mba ve er tom u sunda ne ve er la a tese wang nahan, cii man u yem hen ijiir igen sha u za seer eren tom u kwaghpasen yô, gba u u suur sha Yehova vangertiôr. Ka mimi, mba ve yem hen ajiir a kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la ka ve tagher a mba mtaver hen ijiir i i ve yem her la, kpa ka ve zua a msaanyol tsung shighe u ve pase ior loho u dedoo ne shi ior ve kegh ato a loho u Tartor shon yô. We u fatyô u za wasen tom u sunda ne hen ijiir i kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh u Tartor la kpa? Aluer u tsua u eren nahan yô, we kpa adooga ica a gba ga je tsô, a lu u er yange lu Yury nahan. Er tsua u za eren tom ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh yô, a kaa ér: “M vaa afanyô sha kwagh môm tseegh, yange m hii tom ne tsuaa ga.”

^ par. 20 Nenge Iyoukura i Zwa Buter i Oktoba 15, 1999, peeji 23-27.