Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Julai 2015

Er Kwagh u Una Na Paradiso u ken Jijingi la Una Seer Doon Yô

Er Kwagh u Una Na Paradiso u ken Jijingi la Una Seer Doon Yô

“Me gema ijiir Yam i veren angahar ia lu i icivirigh.”—YES. 60:13.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 102, 75

1, 2. Ishember i ‘ijiir i pendan angahar sha mi’ i i ter ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la ngi ôron kwagh u nyi?

YEHOVA AÔNDO ôr ér: “Sha ka ikyônough Yagh ki torough je, man tar ka ijiir Yam i pendan angahar sha mi,” man a ôr nahan ka sha inja je. (Yes. 66:1) Sha kwagh u ‘ijiir na i pendan’ la di a kaa ér: “Me gema ijiir Yam i veren angahar ia lu i icivirigh.” (Yes. 60:13) Yehova ka a er kwagh ne nena? Er se lu shin tar u lu ‘ijiir na i pendan angahar sha mi’ ne yô, doo u se kav kwagh ne nena?

2 Ishember i ‘ijiir i pendan angahar sha mi’ la, ngi ôron kwagh u tar tseegh ga. I ter ishember ne ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la sha injakwagh u ôron kwagh u tempel u sha ayange a tsuaa u Mbaiserael civir Aôndo ker la kpaa. (1 Kron. 28:2; Ps. 132:7) Tempel u lu shin tar ne lu ijiir i tamen i ior kohol her cii civir Yehova sha mimi yô. Sha nahan yô, tempel ne lu kwagh u doon kpishi sha ishigh ki Yehova, shi na ijiir na i pendan angahar ne hingir kwagh u civirigh.

3. Ka nyi i lu zege tempel u Aôndo u ken jijingi laa, man yange i ver un hanma shighe?

3 Nyian ne, tempel kera ngu kpôô kpôô shin tar, u a lu ijiir i tamen i ior ve kohol her ve civir Aôndo sha mimi ga. Nahan kpa se mba a tempel u ken jijingi u ka a va Yehova a icivir i hemba nyityô imaagh cii yô. Tempel ne ka gbenda u Yehova a ser a ver sha  u himen se a na sha ikyev i naagh ku ipaan ku Yesu Kristu kua tom na u pristi la yô. Yange i ver gbenda u civir Aôndo ne ken inyom i 29, shighe u i er Yesu batisema, maa i tsegha un hingir Zegepristi ken zege tempel u ken jijingi u Yehova la.Heb. 9:11, 12.

4, 5. (a) Ka nyi Pasalmi 99 a tese ér sar mbacivir Yehova mba mimi tsung u erene? (b) Ka mpin u nyi i doo u se pine ayol ase?

4 Gbenda u Yehova a ser a ver u civir un ne doo se kpishi, nahan ka se tese iwuese yase sha u pasen ior kwagh u iti na kua mhôônom ma Yehova a tese se sha u nan naagh ku ipaan sha wan na la. Saan se iyol kpishi er se fe ser Mbakristu mba mimi mba hemban miliôn anigheni nahan mba civir Yehova sha gbashima nyian yô! Mbashiada mba Yehova cii kav er i gbe u vea civir Yehova shin tar ne, hegen yô. Mba er ior mba ken ukwaghaôndo mbagenev mba ve lu a mhen u kpeegh ér, vea va yem sha tsô vea za civir un la ga.

5 Sha nahan yô, se mba dondon ikyav i mbacivir Yehova sha mimi mba i er kwagh ve ken Pasalmi 99:1-3, 5 la. (Ôr.) Er pasalmi la a tese nahan, Mose man Aron kua Samuel cii yange ve sue gbenda u Aôndo ver u civir un sha mimi sha ayange a ve la. (Ps. 99:6, 7) Nyian ne, asande a anmgbianev mba Kristu mba i shigh ve mkurem la mba civir Aôndo sha mimi ken tembe u tempel u ken jijingi u shin tar la, cii ve vea va mase yemen sha, za lun upristi vea Yesu ye. Ior umiliôn imôngo mba ve lu “iyôngo igen” la mba suen ve sha mimi. (Yoh. 10:16) Er ve lu a ishimaverenkeghen kposo kposo nahan kpa, iniongo i ihiar ne cii ngi civir Aôndo ken mzough shin ijiir na i pendan angahar sha mi ne. Nahan kpa, doo u se asange asange se pine ayol a ase ser, ‘M ngu suen gbenda u Yehova a ser a ver u eren mcivir u mimi ne a ishima yam cii kpa?’

ER SE FA MBA VE LU CIVIR AÔNDO KEN TEMPEL NA U KEN JIJINGI YÔ

6, 7. Ka mzeyol u nyi yange due hen atô u Mbakristu mba sha ayange a tsuaa laa, man anyom nga kar uderi imôngo yô, lu nyi i ere?

6 Yange i ver nongo u Kristu lu a kuma anyom 100 ga je tsô, mbavendan mimi mba i tsengaôron kwagh ve la due, hii u samber. (Aer. 20:28-30; 2 Tes. 2:3, 4) Shighe kar yô, hingir ican kpishi u fan mba ve lu civir Aôndo sha mimi ken tempel na u ken jijingi la. Anyom yange kar uderi imôngo cii ve shighe kuma u Yehova una ta iwanger sha kwagh ne, sha ikyev i Yesu Kristu u i sember veren un tor la ye.

7 Ka ker ken inyom 1919 la yô, i mase fan ior mba Yehova lumun ve, ve lu civir un ken tempel na u ken jijingi la wang. Yange i sôr mlu ve u ken jijingi la sha er Aôndo una hemba lumun a mcivir ve yô. (Yes. 4:2, 3; Mal. 3:1-4) Kwagh u apostoli Paulu tsenga nengen a mi ken mpase u sha mnenge anyom kar kuma uderi imôngo la, hii u kuren sha mi.

8, 9. Pase igbenda itiar i i er kwagh u “Paradiso” u Paulu nenge a mi ken mpase u sha mnenge la.

8 I ôr kwagh u mpase u sha mnenge u Paulu la ken takerada u 2 Mbakorinte 12:1-4. (Ôr.) Kwagh u Paulu nenge a mi ken mpase u sha mnenge la, lu kwagh u una er sha ayange na la ga, kpa lu kwagh u una va er ken hemen yô. Shighe u ‘i feese Paulu i za a na sha Sha u sha utar la,’ lu “paradiso” u nyi nenge a mini? Paradiso u Paulu ôr kwagh na la, tile sha akaa atar a a va er ken hemen yô. Hiihii yô, ka paradiso u kpôô kpôô la. Sha uhar yô, ka paradiso u ken jijingi la. Sha utar yô, ka paradiso u Sha la. Paradiso u kpôô kpôô la ngu ôron kwagh u Paradiso u shin tar u a va va a mi la. (Luka 23:43) Paradiso u ken jijingi la di ngu ôron kwagh u gbenda u vough u se va civir Aôndo ken tar u he la. Paradiso u Sha la di ngu ôron kwagh u mlu u doon  tsung u “Paradiso u Aôndo la.”—Mpa. 2:7.

9 Nahan kpa, er nan ve Paulu kaa ér, un ‘ungwa akaaôron a a lu a ôron ga, a i lumun er or a̱ ôr a ga’ laa? Yange shighe lu a kuma u una pase akaa a a nenge a mi ken mpase u sha mnenge la vighe vighe ga. Kpa nyian yô, se fatyô u ôron kwagh u averen a ior mba Aôndo ve lu zuan a mi hegen ne.

10. “Paradiso u ken jijingi” la ngu kwagh môm a “tempel u ken jijingi” la ga sha ci u nyi?

10 Ishember i “paradiso u ken jijingi” la ka ishember i se teren ken mcivir wase hanma shighe yô. I ôr kwagh u mlu wase u injaa u ken jijingi, u a ne se lu ken bem vea Aôndo kua anmgbianev mba se civir un vea ve imôngo la. Kwagh ne na se due kposo. Nahan kpa, doo u se kure ikyaa ser, ishember i “paradiso u ken jijingi” la ngi kwagh môm a ishember i “tempel u ken jijingi” la ga. Tempel u ken jijingi la ka gbenda u Aôndo a ser a ver sha u i civir un sha mimi la. Paradiso u ken jijingi la ka a na i fa ior mba Aôndo a lumun ve shi ve lu civir un ken tempel na u ken jijingi la wang.Mal. 3:18.

11. Ka ian i civirigh i nyi paradiso u ken jijingi la a bugh se nyiana?

11 Doo se kpishi er se fe ser hii ken inyom i 1919 la je, Yehova de uumace mba ve yen ne ér, ve er tom ve seer iyenge i ior mba ve lu ken paradiso u ken jijingi la, shi ve na a seer taver kpaa yô. We u ngu wasen u eren tom u injaa ne kpa? Kwagh ne mgbegha u u zan hemen u eren tom vea Yehova imôngo sha u nan ‘ijiir na i pendan angahar sha mi’ ne i seer doon kpa?

YEHOVA NA NONGO NA NGU DOON SEER A SEER

12. Ka vangertiôr u nyi se cii se lu a mi sha kwagh u mkur u kwagh u i er ken Yesaia 60:17 laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

12 Profeti Yesaia yange tsengaôron ér mbamgem mba dedoo kpishi vea va ken vegher u nongo u Yehova u shin tar la. (Ôr Yesaia 60:17.) Agumaior shin mba ve sember van ken mimi la ve ôr kwagh u mbamgem mban ken ityakerada yase shin ve ungwa ve sha ijô i mbagenev tseegh. Kpa anmgbianev mba nomso man mba kasev mbagenev yô, ve zua a ian i civirigh i nengen a mbamgem mban ayol a ve! Sha nahan yô, mba a vangertiôr ér Yehova ngu hemen nongo na shi tesen u sha ikyev i tor Na. Ve fa je ér vangertiôr u ve lu a mi la ka u mimi, u se cii se lu a mi la. Ka vea ôr se kwagh u mbamgem mban yô, kwagh la a taver jighjigh wase u nan shi a na se hemba suur sha Yehova.

13. Ka nyi Pasalmi 48:12-14 a tese ér gba u se ere?

13 Sea tsa ken mimi kpishi shin sea tsa kpuaa tseegh kpa, gba u se pasen mbagenev kwagh u nongo u Yehova. Er se lu ken tar u ifer shi ior ve ban a dooshima shi ve we anyighe nahan, kpa se lu civir Yehova ken paradiso u ken jijingi yô, kwagh la ka ivande! Gba u se pase ‘ikyov i ia va mough la’ akaa a kpilighyol a sha kwagh u nongo u Yehova shin “Shion,” man mimi u sha kwagh u paradiso wase u ken jijingi la saan saan.Ôr Pasalmi 48:12-14.

14, 15. Ka mbamgem mba nyi yange i va a mi ken kwavanyom u 1970 laa, man ve wase nena?

14 Ken anyom a karen ne, mbabeenyol mba ve lu hen atô wase la nenge a mbamgem mbagenev ken nongo wase mba ve ne vegher u nongo u Yehova u shin tar la u hembe doon yô. Ve umbur shighe u hanma tiônnongo a lu a ortamen môm u hemen un, i lu mzough u mbatamen ga, shi hanma tar u lu a ortamen môm u nengen sha afishi a branci, i lu Kômatii u Nengen sha Branci ga, shi i lu pesiden u Watch Tower Society a tesen kwagh u nongo wase ua er, i lu Mbahemenev mba Shin Itine mba Mbashiada mba Yehova ga la. Shin er hanma anmgbian u eren tom kpoghuloo ne nan lu a orwasen nan tom sha mimi nahan kpa, i  lu nan tseegh nan tsuan akaa a a er ken tiônnongo shin a a er hen a afishi a branci shin afishi a shin itine ye. Kpa ken kwavanyom u 1970 la, i de u eren kwagh ne nahan; lu mbamzough mba mbatamen gema nengen sha ityom ne ye.

15 Akaa a i nyôôso ne wase je he? Sha mimi yô, a wase kpen kpen je. A wase sha ci u nyi? Sha ci u akaa a yange i nyôôso la har sha iwanger i i seer zuan a mi ken Ruamabera la. Er i kera lu or môm tseegh nan lu tsuan akaa a a er ken nongo u Yehova ga yô, aeren a mbatamen shin ‘ior mba Yehova a ne ve lu uiyua’ la cii nga a wase nongo u Yehova kpen kpen je.—Ef. 4:8; Anz. 24:6.

Yehova ngu tesen ior tar sha won cii kwagh u a hembe lun hange hange cii u vea er la (Nenge ikyumhiange i sha 16, 17 la)

16, 17. Ka mbamgem mba i sember van a mi mba nyi ve hembe doon we, man ka sha ci u nyi?

16 Shi hen a ase sha kwagh u mbamgem mba i sember van a mi, er akaa a i nyôôso sha gbenda u i gem eren ityakerada yase shi nan i ken won la nahan. Ka i doo se kpishi u nan ior ityakerada i i doon ashe tsung, i ka i wase ve u sôron mbamzeyol vev, shighe u se dugh kwaghpasen la. Shi ka wea er tom a iwavaren i ainge sha u samber a mimi, er ijiir yase i sha Intanet i jw.org la nahan, se wase ior u zuan a iwasen i i gbe hange hange u se na ve la. Mbamgem mban ne cii wase se u nengen er kwagh u ior a gbe Yehova ishima tsung shi ve doo un ishima kpaa yô.

17 Shi mgem u i ve a mi ér se eren Mcivir u hen Tsombor aikighe shin se seer shighe u henen Bibilo sha tseeneke wase la kpa ka kwagh u nengen un beelee ga. Heela tseegh ga, se mba a iwuese kpishi sha igbenda i he i i dugh a mi i eren mbamkohol mba vesen man mba kiriki la. Hanma inyom yô, ka se kaa ser mbamkohol mban mba doon seer a seer! Saan se iyol er i bugh imakeranta kpishi i seer tsaase se nahan. Mbamgem mba i ve a mi la cii, tese  wang ér ka Yehova a lu hemen nongo na ye. Yehova na nongo na ngu doon seer a seer kua paradiso u ken jijingi u se lu ker hegen ne kpaa!

KWAGH U SE ER VE PARADISO U KEN JIJINGI LA UNA HEMBA DOON YÔ

18, 19. Se er nan ve se na paradiso wase u ken jijingi la una hemba doono?

18 Ka kwagh u civirigh kpishi er Yehova a ne se ian i wasen sha u paradiso wase u ken jijingi la a hemba doon yô. Ka se er kwagh ne sha u pasen loho u dedoo u Tartor la sha gbashima shi seer geman ior hingir mbahenen. Hanma kwa u se wase or zan zan nan tsegh iyol i nan yô, se seer or sha ingyeghior i ken paradiso wase u ken jijingi la.—Yes. 26:15; 54:2.

19 Shi se fatyô u nan paradiso wase u ken jijingi la una seer doon sha u seer lun a aeren a Orkristu la ken avese. Ka sea er nahan yô, se na paradiso wase u ken jijingi la a hemba doon ior cii. Dugh mfe u Bibilo la sha yô, ashighe kpishi ka ieren yase i wang man mlu wase u bem bem la ngu a urugh ior a va a mi ken nongo wase kua hen Aôndo man Kristu ye.

U fatyô u eren tom u seer ingyeghior ken paradiso wase u ken jijingi la (Nenge ikyumhiange i sha 18, 19 la)

20. Er i pase ken Anzaakaa 14:35 nahan, ka nyi i doo u ia lu isharen yase?

20 Yehova man Yesu ka vea nenge paradiso wase u ken jijingi u doon tsung ne nahan i doo ve kpen kpen! Msaanyol u se lu zuan a mi hegen ken tom u se lu eren sha u paradiso wase u ken jijingi ne a hemba doon la, ka di mafo u msaanyol u se va zua a mi ken tom u se lu va eren sha u geman tar hingir paradiso kpôô kpôô la. Doo u se umbur kwagh u i er ken Anzaakaa 14:35, u a kaa ér: “Mlumun u tor ka a lu sha or u nan eren tom sha kwaghfan” la. Yô, hanma shighe cii se eren nen tom sha kwaghfan kpoghuloo sha er se na paradiso wase u ken jijingi la una seer doon yô!