Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Se Fatyô u Zan Hemen u Lun Wang

Se Fatyô u Zan Hemen u Lun Wang

“Wanger nen ave a en, . . . shi kile nen asema a en.”—YAK. 4:8.

1. Ka mnenge u nyi tar u lu a mi sha kwagh u ieren i wang laa?

IOR kpishi kwagh gba ve sha kwagh u ieren i wang la ga, hemban cii je yô, hen shighe wase ne. Ken ityar kpishi, i nenge ieren i nomsoor yaven a nomsoor la, man kwase shin nom yaven a orgen kposo la ér ka kwaghbo ga. Ka i samber a mnenge ne ken ufiim man ityakerada man atsam kua ken kasua u yôôn je kpaa. (Ps. 12:8) Idya i samber hegen wuee je yô, adooga u pine wer, ‘Or a fatyô u lun wang je he?’ Se fatyô u nan mlumun a vangertiôr ser: Een, kpa saa Yehova una wase Mbakristu mba mimi ve vea fatyô u zan hemen u lun wang ye.Ôr 1 Mbatesalonika 4:3-5.

2, 3. (a) Ka a inja u nôngon ityav a asaren a bo sha ci nyi? (b) Se lu timen sha nyi ken ngeren nee?

2 Kwagh u hiihii yô, gba u se fa ser cii man se lu wang yô, saa se palegh u henen sha kwagh u yaven a or la. Er anishu ka una nenge a inyam i sha tsue ve, i sar un tsung maa inyam la i urugh un nahan, kape Orkristu kpa aluer nan dugh isharen i bo la ken a nan kera fese ga ve, adooga ia hii u urugh nan je la. Er se yen yô, isharen ne ia fatyô u vesen ken a vese zan zan se hingir u za eren kwagh u a lu u wang ga yô. Shighe a karen yô, isharen i eren isholibo ne ia jire iyol. Ian ka ia duen hen shighe ne yô, or u civir Yehova  je kpa ka nan kegh iyol u kuren isharen i nan la. Mimi yô, “isharen ka . . . i gema i mar isholibo.”Ôr Yakobu 1:14, 15.

3 Ka a inja u se fa ser aluer isharen i bo nyôr se ken ishima cuku tseegh je kpa, kwagh la una fatyô u mgbeghan se za eren isholibo i vesen. Kpa ka kwagh u nan se ishimataver er se fe ser aluer se lumun ser asaren a wang ga ne a de we amise ken a vese ga yô, kwagh ne una wase se se palegh idya, kua kwaghbo u ka a due ker la kpaa. (Gal. 5:16) De se time nen sha akaa atar a a wase se u nôngon ityav a asaren a bo yô, akaa shon yô, ka: Ikyar i se ye a Yehova la man kwaghwan u ken Mkaanem nam kua iwasen i Mbakristu mba ve vie ken jijingi ka ve na se la.

“KPOROM NEN HEN AÔNDO”

4. Ka hange hange u se kporom hen Yehova sha ci u nyi?

4 Bibilo wa mba ve soo u “kporom hen Aôndo” la cii kwagh ér: “Wanger nen ave a en, . . . shi kile nen asema a en.” (Yak. 4:8) Aluer ikyar i se ye a Yehova la gba se kwagh yô, doo u se nôngo sha afatyô wase cii se eren ishima na sha hanma gbenda cii. Kwagh ne kua akaa a se henen ken ishima la kpa cica cii ker. Sar se u lun a “ishima i mimi,” nahan ka se na ishima yase sha ieren i wang man ieren i vough kua kwagh u a kom icivir yô. (Ps. 24:3, 4; 51:6; Fil. 4:8) Mimi yô, se yina, nahan Yehova fa er se fatyô u henen sha akaa a a lu wang ga yô. A fa er asaren a bo a ngôôr kenden ken a vese ga yô. Kpa doo u se fa ser, aluer se mba henen sha akaabo yô, se na un ishimavihin. Nahan gba u se nôngo sha afatyô wase cii se palegh mbamhen mbara. (Gen. 6:5, 6) Aluer se gbidye kwar sha kwagh ne yô, una wase se se seer kangen ishima u zan hemen u henen sha akaa a wang.

5, 6. Msen una fatyô u wasen se ken ityav mbi se lu nôngon a asaren a bo la nena?

5 Gbenda u vesen u se tese ser se mba suur sha Yehova vangertiôr yô, ka u eren msen hen a na ser a wase se se nôngo ityav a mbamhen asev mbabov mbara. Aluer se kporom ikyua a Yehova ken msen yô, un kpa una kporom ikyua a vese. Yehova ne se icighan jijingi na mgbeghaa sha er una seer taver ishima i se kange ser se hendan a mbamhen mba bov, nahan se za hemen u lun wang la. Sha nahan yô, de se tese nen Aôndo a fa er i sar se tsung u eren ishima na a mhen wase u ken ishima la yô. (Ps. 19:14) Ka se hide a iyol ijime, se sôn un ser, a tôv se a nenge aluer se mba a ma isharen i bo ken a vese i ia na se za er isholibo la kpa? (Ps. 139:23, 24) Se mba eren msen hen Yehova hanma shighe cii ser a wase se se tile sha mimi shighe u se tagher a ma imeen kpa?Mat. 6:13.

6 Adooga gbenda u yange i yese se la gayô ieren yase i tse la ia na a saa se u eren akaa a Yehova a yange se la. Nahan cii kpa, una fatyô u wasen se geman uma wase sha er se za hemen u civir un er a soo la yô. Tor Davidi yange kav kwagh ne. Davidi yange eren idya a Batesheba been kera yô, a zamber a Yehova er: “Gba ishima i wang ken a mo, . . . shi ver jijingi u he u taver ken a mo.” (Ps. 51:10, 12) Aluer isharen i eren kwaghbo la ia taver ken a vese nan nan kpa, Yehova una wase se se lu a isharen i eren ishima na la. Aluer asaren a bo wa amise ken a vese dông shi nga yangen se u henen sha akaa a wang je kpa, Yehova una fatyô u kôôm mbamhen asev sha er se kura atindi a na shi se za ikyura sha u eren nahan kpaa yô. Una fatyô u yangen hanma kwagh u bo u una ya tor sha a vese la cii.Ps. 119:133.

Aluer isharen i bo hii u wan amise ken a vese sha shighe cuku tseegh kpa, gba u se dugh i kera fese je (Nenge ikyumhiange i sha u 6 la)

“HINGIR NEN MBAEREN A ER SHA KWAGHÔRON LA”

7. Mkaanem ma Aôndo ma a fatyô u wasen se se kura ayol a ase sha mbamhen mba wang ga mbara nena?

7 Ka sea sôn iwasen hen Yehova ken msen yô, a wase se ken Bibilo i i lu Mkaanem  nam la. Kwaghfan u a lu ken Mkaanem ma Aôndo la “hiihii ka u wang.” (Yak. 3:17) Aluer se mba ôron Bibilo ayange ayange shi gbidyen kwar sha kwagh u se er la yô, a wase se u kuran ishima yase sha er se yem henen sha akaa a a lu wang ga la ga yô. (Ps. 19:7, 11; 119:9, 11) Heela tseegh ga, kwaghwan u a lu ken Bibilo la, man ior mba i er kwagh ve ker la una fatyô u wasen se palegh asaren a wang ga la.

8, 9. (a) Ka nyi yange i na ve gumor ugen za hingir u eren idya a idyakwase? (b) Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u tôôn kwaghwan u ken Anzaakaa ityough 7 la, karen sha shighe wase nee?

8 I ôr ken Anzaakaa 5:8 ér: “Kporom a gbenda wou ica a [idyakwase], de kporom hen hunda u ya u nan kpaa ga.” Aluer se ungwa kwaghwan ne ga yô, kwaghbo u i ter ken Anzaakaa ityough 7 la una fatyô u tseren se. Ityough kira ôr kwagh u gumor ugen u yange ma ahumbe za kar ikyua a ya u idyakwase ugen yô. Kpa lu sha shighe u aôndoaimegh lu haan yô. Kwase la maa mough va kohol un sha kpegbenda, man alaghga tsô hua akondo a nengen tsura. A kôr gumor ne, a suse un zwa. Iliam na i jimbagh la kende gumor ne isharen je a kera fatyô u palegh i ga. Nahan ve hingir u eren idya. Ikyav tese wang ér, lu awashima u gumor ne u za eren idya ga, lu kwaghfan yina un ye. Nahan cii kpa, hingir u una ya  ican sha ieren na ne. Yange una palegh kwase la yô, ma war!—Anz. 7:6-27.

9 Aluer se kpa se wa ikyo ga yô, ashighe agen se fatyô u eren kwagh sha kwaghfan ga, inja er u zan sha ajiir a a za na isharen i bo ia fatyô u kenden ken a vese la nahan. Ikyav i tesen yô, shighe u tugh mbu il nahan, alaghga utashan mba televishen vea kera tswer u tesen akaa a jimbagh ga. Aluer se mba keren utashan mba sha televishen dang dang di ye? Gayô alaghga se mba sha Intanet, maa se hii u bughun mbaadereshi sha mi a ikyo i wan shio, shin ka se za sha ajiir a sha Intanet fele fele, ape ka i lôhô ior ér ve nenge ufoto mba jimbagh shin akaa jimbagh agen la. Sha ashighe ne cii, aluer se wa ikyo ga yô, se fatyô u nengen kwagh u dang u una kende isharen i bo ken avese shi una na se kera fatyô u zan hemen u nôngon ityav mbi se lu nôngon ser se lu wang la ga yô.

10. Ieren i hian a or u se vese nan ga la ka kwaghbo sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

10 Gbenda ugen u Bibilo ka i wase se yô, ka u wan se kwagh er se eren kwagh a nomsoor shin kwase yô. (Ôr 1 Timoteu 5:2.) Imba kwaghwan ne yange kwagh u hian a nomsoor shin kwase u se vese nan ga la. Ior mbagenev yô, adooga vea nenge ér u keren or ashe shin nyiar or ashe shin veren iyol sha gbenda u kenden or isharen la ka kwaghbo ga, sha ci u ve bende nan ave iyol ga. Kpa aluer or ngu hian a orgen, shin nan lumun ér i hia a nan yô, kwagh ne una fatyô u kenden nan isharen i bo, i ia fatyô u za duen ken idya yô. Kwagh ne vande eren shi una fatyô u kimbir kpaa.

11. Yange lu ikyav i dedoo i nyi Yosev vere?

11 Yosev yange tese kwaghfan sha gbaa ne. Shighe u kwase u orvesen na, Potifar mee un ér a yav a na la, Yosev venda. Kpa kwase ne de ga. Hanma iyange yô, a zer ôron a Yosev ér a va tema imôngo a na. (Gen. 39:7, 8, 10) Orgen u timen sha akaa a ken Bibilo kaa ér kwase u Potifar lu kaan ér: “ ‘De se lu imôngo se tseegh, sha anshighe kpuaa tsô,’ a awashima u kenden Yosev isharen i yaven a na.” Nahan kpa Yosev kange ishima ér mayange una taver kwase la ishima shin una na un ian i meen un ga. Yosev lumun ér a hia a na ga shi Yosev iyol na kpa hia a na ga, nahan isharen i eren idya a kwase la fatyô u wan amise ken a na ga. Shighe u kwase ne nôngo ér una kighir Yosev a yav a na la, Yosev er kwagh fese, “a undu un a ikyondo na la, a yevese a due ken won.”Gen. 39:12.

12. Er nan ve se fe ser kwagh u se kenger la una fatyô u benden a ishima yase?

12 Shi Bibilo ta se icin sha kwaghbo u den ashe ase ser a tsume a ishima yase la. Ieren i nyiar or ashe la ia fatyô u kenden isharen i yaven a or la. Yesu yange ta icin ér: “Hanma or u nana kenger kwase sha u nana tôm un yô, nan er idya a na ken ishima je ve.” (Mat. 5:28) Umbur kwagh u yange er tor Davidi la. Davidi yange “ta ashe sha tembeyoughough u sha la, a nenge kwase lu ôôn iyol.” (2 Sam. 11:2) Davidi fatyô u tôôn ishima na kera shin kenger ape gen ga. Kwagh la na un hingir u soon kwase u orgen, shi a ker gbenda a er idya a na kpaa.

13. Er nan ve i gbe u se ‘ya ikyur ashe ase,’ man kwagh ne wa nyi kere?

13 Aluer se soo u nôngon ityav a isharen i eren idya la yô, a gba u se ‘ya ikyur a ashe ase’ er orjighjigh Yobu kpa yange er nahan. (Yobu 31:1, 7, 9) A gba u se kôr iyol tsaha sha er se kenger kwase shin nomsoor a ishima i eren idya a nan ga yô. Kwagh ne kua u palegh u kenger ufoto mba jimbagh kpa ker, vea lu mba sha kômputa shin mba sha zegekpande u yôôn kasua shin mba sha igbende i magazin, shin vea ve lu nyityô ijiir igen cii kpaa.

14. Gba u se er nyi ve se za hemen u lun wang-na?

14 Aluer u hen sha akaa a se lam sha mi  ne yô, alaghga u kav er i gbe u u er kwagh sha u seer nôngon ityav a asaren a bo yô. Aluer ka nahan yô, er kwagh sha mi fese je! Kegh iyol u ungwan kwaghwan u Mkaanem ma Aôndo, u una fatyô u wasen we u palegh kwaghbo shi zan hemen u lun wang la.Ôr Yakobu 1:21-25.

“YILA MBATAMEN”

15. Aluer se mba nôngon a asaren a bo yô, gba hange hange u se ker iwasen sha ci u nyi?

15 Aluer se mba nôngon a isharen i yaven or u se vese nan ga la yô, Mbakristu mba se civir Yehova vea ve imôngo la vea fatyô u wasen se shighe u se ze hen a ve yô. Mimi yô, ka i lu ican kpishi u lamen a mbagenev sha imba zayol ne. Kpa aluer se de Orkristu u nan vie ken jijingi nan fa zayol wase, nahan nan ngu wasen yô, kwagh ne una fatyô u yangen se u nengen ma isharen i bo beelee la. (Anz. 18:1; Heb. 3:12, 13) Ka sea pase Orkristu u nan vie ken jijingi la myen wase yô, nan wase se se fa akaa a a ne ve se nyer ken zayol la yô. Kwagh ne una wase se se nyôôso akaa a hange hange ken uma wase sha er se za hemen u lun ken dooshima u Yehova yô.

16, 17. (a) Mbatamen vea fatyô u wasen mba ve lu nôngon a asaren a bo la nena? Tese ikyav. (b) Ka hange hange u mba ve nengen ufoto mba ijimbaa la vea ker iwasen fese sha ci u nyi?

16 Ka mbatamen mba ken tiônnongo wase ve hembe kuman u vea wase se ye. (Ôr Yakobu 5:13-15.) Gumor ugen ken tar u Brazil yange nôngo a asaren a bo anyom imôngo. A kaa ér: “Yange m fa er mbamhen av vihi Yehova yô, kpa kunya gema kôrom kpishi u ôron mbagenev er lum ken ishima la.” Kwagh ka er i doo yô, ortamen ugen ken tiônnongo na u a we ior ikyo yô kpela ikyua a na, taver un ishima ér a za ker iwasen. Gumor ne kaa ér: “Yange mbatamen er kwagh a mo kundu kundu je kpiligh mo iyol. Ve tesem erdoo man ikyo i wan hemba er m nenge mer gba u vea tesem la. Ve kegh ato a mo zulee shighe u m lu pasen ve mbamzeyol av la. Yange ve er tom a Bibilo ve umbur mo er m doo Yehova ishima yô, shi ve er msen vea mo kpaa. Kwagh ne na hemba lun mo ican ga u ngohol kwaghwan ve u ve wam ken Bibilo la.” Anyom nga kar, anmgbian ne hidi vesen ken jijingi yô, a kaa ér: “M kav hegen er i lu a inja u keren iwasen a u nôngon wer u tôô ikyav you we tseegh la yô.”

17 Aluer ieren i nengen ufoto mba jimbagh la ya tor ken a we yô, gba u u ker iwasen fele fele. Aluer u timbir u za keren iwasen yô, isharen i eren idya la ia lu taver seer a seer ken a we, maa ia ‘jilen iyol kera yô, ia gema a mar isholibo,’ i ka i bende a mbagenev sha gbenda u vihin tsung shi i va a ilyahan sha iti i Yehova kpaa la. Isharen i mbacivir Yehova kpishi ve lu a mi i eren ishima na shi zan hemen u lun ken tiônnongo her la mgbegha ve ve lumun iwasen i mbatamen ka ve na sha dooshima la.—Yak. 1:15; Ps. 141:5; Heb. 12:5, 6.

KANGE ISHIMA WER U ZA HEMEN U LUN WANG!

18. Ka nyi u kange ishima u erene?

18 Er tar u Satan u lu saan ishe seer a seer ne, doo Yehova kpishi er mbacivir un sha gbashima ve lu nôngon kpoghuloo sha u vea hôngor mbamhen vev ga, shi vea kura atindi a na a wang a a doo tsung la yô! Ior mbaeren idya mba ngeen seer a seer shin tar u Satan ne. Sha nahan yô, se cii se kange nen ishima u seer kporom a Yehova, shi se lumun gbenda u a lu tesen se sha ikyev i Mkaanem nam man tiônnongo u Kristu la. Ka sea za hemen u lun wang yô, se zua a mkom man bem hegen je kpaa. (Ps. 119:5, 6) Ken hemen, shighe u a va tim Satan kera la, se lu a ian i civirigh i lun uma gbem sha won shin tar u Satan una kera lu a tahav mbu tuur ior ér ve er hôngor ga la.