Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Kristu Ka Agee a Aôndo

Kristu Ka Agee a Aôndo

“Kristu . . . ka . . . agee a Aôndo.”—1 KOR. 1:24.

1. Er nan ve Paulu yange kaa ér ‘Kristu ka agee a Aôndo’?

YEHOVA tese tahav nav sha ikyev i Yesu Kristu sha igbenda i kpilighyol. Ityakerada i Ivangeli i inyiin la cii ôr kwagh u uivande mba Kristu yange er, mba ve taver jighjigh wase u nan yô. A shi nan kpa yange er uivande mbagenev kpa kpishi. (Mat. 9:35; Luka 9:11) Aôndo yange tese agee a na sha ikyev i Yesu. Ka nahan ve apostoli Paulu yange ôr mkaanem man ye, ér: ‘Kristu ka agee a Aôndo.’ (1 Kor. 1:24) Kpa, uivande mba Yesu eren la bende a vese nena?

2. Ka nyi se fatyô u henen ken uivande mba Yesu laa?

2 Apostoli Peteru yange kaa ér Yesu er uivande shin “akaa a kpilighyol.” (Aer. 2:22) Ityom i ageegh i Yesu er shighe u lu shin tar la lu mafo u averen a se va zua a mi shighe u Yesu una lu tor la. Averen ne tile sha ityough ki uivande mba Yesu una va er ken tar u he u Aôndo una va a mi la! Uivande mba Yesu eren la wase se u fan or u a lu, man or u Ter na kpa a lu yô. De se time sha uivande mba Yesu er la, man er vea bende a vese hegen kua ken hemen la kpaa.

 IVANDE I YESU LA TESE IEREN I NAN KWAGH WUEE

3. (a) Lu nyi i na ve Yesu er ivande na i hiihii laa? (b) Ka sha nyi gbenda nahan Yesu yange tese ieren i nan kwagh wuee la ken gar u Kana?

3 Yesu yange er ivande na i hiihii la hen iniongo ivesegh igen ken gar u Kana u Galalia. Alaghga ior mba ve za iniongo la ngee hemba er i ver ishima la. A lu nyi je kpa, wain yina. Maria, ngô u Yesu kpa lu hen iniongo ne. Anyom kar imiôngo je kpa, Maria lu henen sha kwaghôron u profeti u gba u una kure sha Yesu, u fa ér ka “Wan u Uhembansha” la. (Luka 1:30-32; 2:52) Maria yange na jighjigh ér Yesu ngu a tahav mbu eren akaa a agee. Jighjigh u Maria na ne due ken igbar shighe u un vea Yesu ve za iniongo i ivesegh ken Kana la, gadia un vea Yesu cii mhôônom kôr ve a mba ve sember vôson ayol a ve, mba ve lôhô iniongo i ivesegh la, nahan ve soo u wasen ve sha er vea ya kunya ga yô. Yesu yange fa er erdoo lu kwagh u a er kpee, a bunde ga yô. Sha nahan yô, a gema ugalôn mbamngerev 100 (shin ulita 380) nahan hingir “wain u dedoo.” (Ôr Yohane 2:3, 6-11.) Yange gba u Yesu una er ivande ne keng keng nee? Ei. Yange er ivande ne sha ci u kwagh u ior gba un ishima shi soo u dondon ieren i Ter na u sha, i nan kwagh wuee la.

4, 5. (a) Ivande i Yesu hii eren la tese se nyi? (b) Ivande i ken Kana la tese ér Yesu una va er nyi ken tar u he?

4 Yesu yange na ior wain u dedoo sha ivande, ngee je kuma u zegekpilaior ia ma a kuma i̱. U kav kwagh u ivande ne i tese se la je he? Ivande i kpilighyol i Yesu er la wase se u fan ér, kwagh u ior gba un man Ter na ishima. Yesu man Ter na cii mba tangen iyol ga. Hen ase er Yehova una va er tom a tahav nav ken tar u he la sha u nan “akuraior cii” kwaghyan mgbeghaa yô.Ôr Yesaia 25:6.

5 Hen ase sha kwagh ne! Shighe ngu van u Yehova una va kure mbamgbe asev cii yô. Hanma or nana lu a ya u dedoo kua kwaghyan kpaa. Ka sea hen sha akaa a doon a Yehova una va na se ken Paradiso shin tar mgbeghaa la nahan, i doo se kpen kpen.

Aluer se mba tôôn shighe, wasen mbagenev yô se tese ser se mba kaven ieren i Yesu i nan kwagh wuee la (Nenge ikyumhiange i sha 6 la)

6. Yesu yange eren uivande sha u wasen unô, man se dondo ikyav na la nena?

6 Doo u se fa ser, shighe u Diabolo mee Yesu ér a gema awen a̱ hingir bredi la, Kristu venda u eren tom a tahav nav sha u kuren asaren a na. (Mat. 4:2-4) Nahan kpa, Yesu yange er tom a tahav nav sha u kuren mbamgbe mba mbagenev shi wasen ve. Se dondo ieren i Yesu i tangenyol ga la nena? Yange kaa a mbacivir Aôndo ér “na nen.” (Luka 6:38) Se fatyô u nan mbagenev kwagh wuee sha u lôhôn ve iwer hen ya wase shi yôron ve ken jijingi je kpaa. Shi zum u i dugh mkombo kpa se fatyô u tôôn shighe wase, wasen or u i gbe u a na nan iwasen yô, er u ungwan er ma anmgbian nana kar iyol sha kwaghôron u nan nahan. Kwagh ugen yô, se fatyô u wasen shi tsaase mba i gbe u a na ve iwasen ken tom u pasen kwagh la kpaa. Ka se tese ser se mba kaven Yesu sha u wasen anmgbianev asev sha iyol kua ken jijingi cii.

 “VE CII VE YA, KUMA VE”

7. Ka nyi ia ban ken tar u bo ne ga?

7 Ibanave ka kwagh u he ga. Yehova yange kaa a ikyurior i Iserael u tsuaa la ér, mayange mbaatsanev vea bee ken tar wou ga. (Dut. 15:11) Anyom nga kar uderi imôngo yô, Yesu kaa ér: “Ne mba a mbaatsanev a ven imôngo gbem.” (Mat. 26:11) Yesu lu ôron ér hanma shighe yô mbaatsanev vea lu sha tara? Ei, yange lu ôron ér, mbaatsanev vea ban ken tar u bo ne ga, zan zan a kar timin u kera. Nahan yô, er se fe ser uivande mba Yesu eren la lu tesen kwagh u una va er, sha hemen u Tartor, shighe u kwaghyan una lu sha ci u hanma or nana ya a kuma nan la nahan, doo se kpen kpen!

8, 9. (a) Lu nyi i na ve Yesu er ivande, koso ior udubu udubu? (b) Kwaghyan u Yesu na ior udubu udubu sha ivande la kôr u ken ishima nena?

8 Orpasalmi ôr kwagh u Yehova ér: “U bugh uwegh Ough, U ne hanma kwagh u uma sha isharen na, ka kom un.” (Ps. 145:16) Shighe u ‘Kristu u a lu agee a Aôndo’ la lu dondon ikyav i Ter na yô, yange bugh uwegh nagh, na mbadondon un sha asaren a ve, kuma ve. Kpa yange er kwagh ne sha u tesen er un lu a tahav tseegh tsô ga. Lu sha ci u kwagh u mbagenev gba un ishima ve er nahan ye. De se time nen sha Mateu 14:14-21. (Ôr.) Mbahenen mba Yesu yange ve va lam a na sha kwagh u kwaghyan. Lu sha ci u ijen kôr ve tseegh ga, kpa ishima hemba zan ve iyol sha kwagh u ikpelaior i i due ken agar, i lu zan a Yesu ityô sha angahar, ijen la. (Mat. 14:13) Nahan Yesu una er nena?

9 Yesu yange koso nomsombaiorov mba kuman er 5,000 nahan, kua kasev man mbayev, sha ikpenbredi itian man ishu ihiar. Gbenda u Yesu er tom a tahav nav mbu eren uivande sha u koson icombor jimin cii, kua mbayev mba kiriki la kôr se ken ishima ga he? Ikpelaior la “cii ve ya, kuma ve.” Kwagh ne tese ér ikpelaior la i ya kwagh je neer i a neer. Kwaghyan u Yesu na ikpelaior la lu akor akor ga, kpa lu kwaghyan u una na ve agee a vea fatyô u hiden yemen ken uya vev mba ve gba ica la. (Luka 9:10-17) I kohol kwaghyan u nee her la kuma akese 12!

10. Ica a gba ga tsô Aôndo una er a i banave nena?

10 Nyian ne, ior umillion imôngo mba zough a kwagh u kwagh a gbe ve sha mi la ga, sha ci u ior mba ve hemen tar ne la wa hua man anyighe. Anmgianev asev mba ve lu a kwagh u vea ya sha er vea lu uma kpa, mba ye kwagh ka ‘kom’ ve ga. Nahan kpa, kera shi ica ga tsô uumace mba ungwan tindi vea nyôr ken tar u anyighe man ibanave ia kera lu ga yô. Luun er wea lu a tahav nahan, ma u kur mbamgbe mba uumace ve lu a mi la ga he? Sar Aôndo Uhembanagee u eren kwagh ne shi ngu a tahav mbu eren nahan kpaa, man kera shi ica ga tsô una er kwagh ne. Sha mimi yô, myom ngu ikyua!Ôr Pasalmi 72:16.

11. Er nan ve u lu a vangertiôr wer ica a gba ga tsô Kristu una er tom a tahav nav sha tar ciilii, man kwagh ne mgbegha ú u eren nyi?

11 Shighe u Yesu lu shin tar la, yange er uivande hen anijiir u kpuaa, ken atô u anyom atar man tiôn tseegh. (Mat. 15:24) Er Yesu a lu Tor yô, una wase uumace ken atô u Anyom Dubu a una tema tor sha tar cii la. (Ps. 72:8) Uivande mba Yesu eren la na se mba a vangertiôr ser, ica a gba ga tsô una er tom a tahav nav mbura sha u eren akaa a dedoo sha ci wase. Shin er se fatyô u eren uivande ga nahan kpa, se fatyô u wasen ior saan saan ser ve fa mimi u a lu ken Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la. Akaa a Bibilo i tsenge ôron la na se vangertior ér mlu u ken hemen una va doo. Er se lu Mbashiada mba Yehova mba se tsegh ayol a ase sha ci na yô, se fa kwagh u ken hemen, nahan se nenge ser gba u se  pase mbagenev kwagh u se fe la. (Rom. 1:14, 15) Aluer se gbidye kwar sha kwagh ne yô, a maa se iyol u ôron mbagenev loho u dedoo u Tartor u Aôndo la.Ps. 45:1; 49:3.

YEHOVA MAN YESU MBA A TAHAV SHA AKAA A SHIN TAR

12. Se fatyô u nan jighjigh ser Yesu fa mlu u akaauma man imendenev mbi shin tar tsembelee sha ci u nyi?

12 Shighe u Aôndo gba tar man akaa a shin u la, Yesu u a lu Wan na u môm môm la lu vea na er “or u fan tom nahan.” (Anz. 8:22, 30, 31; Kol. 1:15-17) Sha nahan yô, Yesu fa mlu u akaauma man imendenev mbi shin tar tsembelee. A fa u eren tom a akaa a igbetar sha inja man sha gbenda u a wase hanma or yô.

Ka nyi i doo u sha gbenda u Yesu er tom a tahav nav mbu eren uivande laa? (Nenge ikyumhiange i sha 13, 14 la)

13, 14. Ôr kwagh u a tese ér Kristu ngu a tahav sha akaa a Aôndo a gbe la yô.

13 Shighe u Yesu lu shin tar la, a tese ér un ngu ‘agee a Aôndo’ sha u tesen ér un ngu a tahav sha akaa a shin tar. Nenge ase er Yesu yange zegeuraahumbe u lu nôngon u timin mbahenen nav la yô. (Ôr Marku 4:37-39.) Ortôvon sha akaa a Bibilo ugen kaa ér: “Ishemberti i ken zwa Grika [i i gem ken takerada u Marku 4:37 ér “zegeuraahumbe”] la ngi ôron kwagh u ahumbe a bo a vihin kwagh, shin ijeverahumbe! Ishemberti la ngi ôron kwagh u ahumbe a ka a va ken abeen a il kpoo, a taver kpishi, kpa a ngôôr ga, a ka a va a uraahumbe man idyuran, shi a ve icin i môm tseegh la. Uraahumbe ne ka ua va been kera yô, hanma kwagh cii a saa ishe. Takerada u Mateu yila ahumbe ne ér “zegeuraahumbe.”Mat. 8:24.

14 Hen ase sha kwagh ne: Kristu pase kwagh kpoghuloo, nahan a vôr. Mba nyer shin tso yô, Yesu gba yaven, nahan er uraahumbe la lu tan sha tso baveraa, haan mngerem shimi, shi eren ayôôso nahan je kpa, a lu yaven her. Yange gba u una mem. Kpa cier mbahenen nav iyol, nahan ve za nder Yesu, ve kaa a na ér: “Se mba saan!” (Mat. 8:25) Yesu maa kighir mough sha, kaa a ahumbe la ér: “Huan, lu ving!” zegeuraahumbe la maa de. (Mar. 4:39) Yesu lu kaan a ahumbe man zegemnger la ér ve huan ving, ve de kera eren ma kwagh u vihin ga. Lu nyi i ere? Bibilo kaa ér yange “huan ving.” Sha mimi yô, Yesu yange tese tahav mbu kpilighyol!

15. Aôndo u Hembanagee tese ér un ngu a tahav sha akaa a shin tar nena?

15 Ka Yehova iyol na a lu Imbor i tahav mbu Kristu ye, nahan se na jighjigh ser Aôndo u Hembanagee una fatyô u lun a tahav sha akaa a shin tar. Nenge ase akav agen kpuaa. Cii man Mngerem ma Deemee ma va yô, Yehova kaa ér: “Shi ayange ataankarahar, tsô Me nôô ura sha tar ayange akunduahar, atetan kua tugh kpaa.” (Gen. 7:4) Shi i kaa a vese ken Ekesodu 14:21 ér: “TER er zegemnger kuwa kera sha ahumbe a ken ityoughkitaregh, a taver.” Shi i ôr ken Yona 1:4 ér: “TER tindi zegeahumbe sha zegemnger, nahan zegeuraahumbe ta sha zegemnger, zan zan tso gba nôngon u hemben.” Er se fe ser Yehova una va tese ken tar u he ér un ngu a tahav sha akaa a shin tar la nahan, doo se kpishi.

16. Er nan ve se lu a vangertiôr ser, Yehova man Waniunda na mba a tahav sha akaa a shin taraa?

16 Er Yehova man Yesu, u a lu “or u fan tom” la ve lu a tahav sha akaa a shin tar yô, kwagh la doo se kpen kpen. Sha shighe u Hemen u Kristu u Anyom Dubu la, hanma or nana tema kundu kundu. Akaa a cieryol a a eren shin tar la aa kera lu ga. Ken tar u he la, ityôkyaa ia kera lu i cian ér ijeverahumbe man mngerem ma saren avenge man iwo i bughur shin tar-tenger ua vihi or iyol ga. Sha kpôô yô, ka sea hen sha kwagh u shighe u akaa a shin tar aa kera wua se shin aa gba se iwan ga, sha ci u “tenti u Aôndo [una lu] hen ior” la nahan, i doo se je i zua ga! (Mpa. 21:3, 4) Se mba a  vengertiôr ser, Aôndo una va na Kristu tahav sha akaa a shin tar sha shighe u hemen na u Anyom Dubu la.

KAV AÔNDO MAN KRISTU HEGEN

17. Ka gbenda môm u nyi nahan se fatyô u kaven Aôndo man Kristu hegene?

17 Sha kpôô yô, se fatyô u yangen akaa a shin tar, er Yehova man Yesu nahan ga, kpa se mba a tahav. Se mba eren tahav mbun nena? Gbenda môm u se eren tahav mbun yô, ka u eren sha kwaghwan u a lu ken Anzaakaa 3:27 la. (Or.) Zum u anmgbianev asev ve lu yan ican yô, se fatyô u surun ve ishima shi suen ve sha iyol man ken jijingi shi taver ve ishima kpaa. (Anz. 17:17) U tesen ikyav yô, se fatyô u wasen ve shighe u aahe a er ve yô. Kwasecôghol ugen u ijeverahumbe vihi ya na vindi vindi yô, kaa ér: “Doom kpishi er m lu ken nongo u Yehova nahan, kpa ka sha ci u mtsera u m zough a mi sha iyol la tseegh ga, ka sha ci u mtsera u m zough a mi ken jijingi la.” Shi anmgbian u kwase ugen u a lu kwav, u zegeahumbe ugen vihi ya na, nahan hen ér kwagh hemba un a hemba je shi kunda un iyol saa her yô, yange ôr mkaanem man shighe u i na un iwasen yô. A kaa ér: “M fa kwagh u me ôr ga! Me fatyô u pasen er i lum ken ishima la vindi vindi ga . . . M sugh u Yehova!” Saan se iyol kpishi sha ci u se mba ken mzough u anmgbianev u sha tar cii, u mbamgbe mba mbagenev ve gbe ve kwagh sha mimi la. Kpa kwagh u hemban nan se msaanyol yô, kwagh u ior mba Aôndo gba Yehova man Yesu Kristu ishima sha mimi.

18. Ityôkyaa i Yesu lu a mi ve eren uivande la doo u sha ci u nyi?

18 Shighe u Yesu lu eren tom na u pasen kwagh la, yange tese ér un ngu ‘agee a Aôndo.’ Kpa Yesu wa ishima u eren tom a agee ne nena? Mayange je Yesu er tom a agee a na sha u i doo ior a na shin sha u kuren mbamgbe nav iyol na ga. Sha kpôô yô, uivande mba Yesu eren la tese ér tsombor u uumace doo un ishima. Se va time sha kwagh ne ken ngeren u a dondo la.