Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Ior Doo Un Ishima

Ior Doo Un Ishima

“Doom a ônov mba iorov tsung.”—ANZ. 8:31.

1, 2. Yesu tese ér ônov mba iorov doo ishima nena?

KA WANIUNDA u Aôndo a lu kwagh u Yehova hii gban tsuaa tsuaa, u tese kwaghfan na u kpilighyol la ye. Yesu lu a kwaghfan vough er Ter na nahan, shi er lu “or u fan tom” yô, yange lu vea Ter na ikyooso ikyooso. Se fatyô u fan jighilii er yange a saan Yesu iyol, zum u Ter na “er Usha” shi “tim imagh ki taregh” la ga. Shin er Waniunda u Aôndo lu a iwuese sha akaa a lun a uma ga, a Yehova gba la nahan kpa, yange “[doo un] a ônov mba iorov tsung.” (Anz. 8:22-31) Sha mimi yô, cii man Yesu a va shin tar je kpa, doo un a uumace tsung.

2 Ken hemen yô, Waniunda u Aôndo ne tese mtil sha mimi na man dooshima na sha “onov mba iorov” ken igbar, nahan a “gema iyol Na hingir gbilin,” a hingir kwagh môm a ior. Yange er nahan sha u nan “uma Na a̱ hingir ipaan sha ci u ior kpishi.” (Fil. 2:5-8; Mat. 20:28) Nenge imba er ônov mba iorov ve doo un ishima ne sha wono! Shighe u Yesu lu shin tar la, Aôndo na un tahav mbu eren uivande sha u tesen er ior ve doo un ishima yô. Sha nahan yô, Yesu lu tesen akaa a doon tsung a una va er sha tar cii ken hemen yô.

3. Ka nyi se lu timen sha mi ken kwaghhenen nee?

 3 Er Yesu va shin tar yô, a fatyô u pasen “Loho u Dedoo u tartor u Aôndo.” (Luka 4:43) Yesu fa er i lu Tartor u Aôndo tseegh ua tsegha iti i Ter na shi ua va kar a uzayol mba uumace cii kera yô. Nahan kera kpiligh se iyol er hii ve, shighe u Yesu lu pasen kwagh zenden la, tese ér kwagh u uumace gba un ishima sha mimi la ga. Gba u uivande mban vea gba se kwagh sha ci u nyi? Uivande mba Yesu eren la na se vangertior man ishimaverenkeghen. De se time sha uivande mba Yesu unyiin.

YESU “LU A TAHAV MBU EREN UIVANDE”

4. Pase kwagh u Yesu er shighe u zua a orimande ugen la.

4 Shighe u Yesu lu eren tom na u pasen kwagh la, a yem a lu za pasen kwagh hen ningirtar u Galilia. Môm ken agar a Yesu nyôr ker la, a zua a orgen ker, u mhôônom kôr un a na kpishi yô. (Mar. 1:39, 40) Or la lu a icôron uange, lu angev mbu imandev. Ortwer Luka ôr kwagh u or ne ér, “lu a imande iyol yoholoo.” (Luka 5:12) Orimande la “nengen a Yesu yô, a gure, a kuma ityough inya, a gba zamber a Na, kaan er: Tere, a lu ishima You yô, U fatyô u wanger mo.” Or ne lu a vangertiôr ér Yesu una bee un imande, kpa soo u fan aluer sar Yesu u eren nahan yô. Nahan Yesu una er kwagh u or ne kaa ér a er un la kpa? Ka nyi Yesu lu henen ken ishima zum u a nenge a orimande u alaghga je yô, vihi ashe u kenger nee? Yesu kpa una wa or ne ikyô ga, er Mbafarishi nengen ambaior la nahan shinii? A lu we yô u er nena?

5. Lu nyi i na ve Yesu kaa a orimande u bee un angev la ér, ‘M lumunu’?

5 A shi nan kpa or ne kera yôô genger genger ér “Wang ga, wang ga!” er Tindi u Mose tese nahan la ga. Nahan kpa, Yesu wa ikyô ga. Kpa gema hemba veren ishima sha iwasen i orimande ne soo ér i na un la. (Lev. 13:43-46) Se fa kwagh u Yesu lu henen ken ishima hen shighe la jighilii ga, kpa se fa er lu un ken ishima yô. Er mhôônom kôr Yesu yô, a wanger orimande shon. Yesu nalegh uwegh, bende a orimande la, maa kaa sha ikyenge i kundu kundu, i tesen ér un ngu a tahav, ér: “M lumun, i̱ wanger we! . . . imande maa bee un.” (Luka 5:13) Sha mimi yô, Yehova yange na Kristu tahav ér a er ivande tseegh ga, kpa lu sha u Yesu a tese er uumace ve doo un ishima yô.—Luka 5:17.

6. Ka nyi kwagh i due tseer tseer ken uivande mba Yesu eren laa, man ve tese nyi?

6 Tahav mbu Aôndo na Yesu la na yô, a er uivande mba kpilighyol kpishi. Yange bee ior imande tsegh tsô ga, kpa bee hanma ityô i uange man i mkpeyolga cii. Mkaanen ma Aôndo kaa ér: “Kpiligh ikpelaior iyol, er ve nenge mbakondonaker lu lamen, mbakeer hingir dedoo, mbasombon lu zenden, mbaapirashe lu nengen.” (Mat. 15:31) Yange Yesu tôôn ilyeegh ki iyolough ki or u lun gbang gbang, sôron or uange a mi ga. Yange been ior angev hen ijiir i kwagh a lu nyoon ve la jighilii! Shi Yesu been ior angev hen ijiir i a zough a ve la, ashighe agen je yô, a bee or angev ken ica je kpaa. (Yoh. 4:46-54) Akav a se ter sha hen ne tese se nyi? Tese ser ér, er Yesu a tem Tor hengen ne, ngu a tahav mbu been ior angev tseegh tsô ga, kpa doo un u eren nahan. Gbenda u Yesu eren a ior la, na se vangertiôr ér kwagh u Bibilo i tsenge ôron la una kure sha mi, ér: “Mhôônom maa kôr un a mbaatsanev man mbaibanave.” (Ps. 72:13) Sha mimi yô, er i vande  lun ishima i Yesu u wasen mba ve lu yan ican la yô, una wase ve kpee a bunde ga.

“MOUGH SHA, TÔÔ GAMBE WOU, ZENDE”

7, 8. Pase kwagh u er ve Yesu za hingir u zuan a orsombon alegh ugen hen ityungu i Beteseda la.

7 Yesu bee orimande ugen angev ken Galilia, iwer kar hegen kpuaa. Maa a mough ken Galilia u yemen ken Yudia sha u za pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo. Gbenda u Yesu pasen loho u dedoo man dooshima na la yange una bende a ior udubu imôngo je ka u henen a hen ga. Yange i doo Yesu u pasen mbaatsanev loho u dedoo, shi yôôn ér i̱ pase mbakwarev i tuhwa shi surun mba asema a vihi ve la asema.—Yes. 61:1, 2; Luka 4:18-21.

8 Ka ker ken uwer u Nisan yô, Yesu maa yem ken Yerusalem sha u za yan Paseka, er Yehova kaa ér i eren nahan. Gar ne lu gong gong sha ci u ior kpishi va sha u va eren icighan iniongo la. Ityungu i Beteseda yange i lu vegher u ken imbusutarimese i tempel, ape Yesu za zua a oruange ugen la.

9, 10. (a) Lu nyi i mgbegha ior u zan hen ityungu i Beteseda laa? (b) Lu nyi Yesu er hen ityungu laa, man kwagh ne tese ser nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

9 Yange mabuangev kpishi ve zua hen ityungu i Beteseda la. Lu nyi i na ve ior kumban hen ijiir nee? Se fa ityôkyaa jighilii ga. Nahan kpa, ior mban na jighjigh ér shighe u ityungu ne i kpianger, man oruange nan hongo shimi yô, angev mbu nan mbura mbua bee sha ivande. Nenge ase er yange ishima a nyian ior kpishi mba ve soo ér i bee ve angev, mba adooga ve fa kwagh u vea er ga shi ishima yina ve la. Kpa lu nyi i na ve Yesu, or u vough u lun a ihyogholough shio la za hen ijiir laa? Er uumace doo Yesu ishima yô, a za hen ijiir la. Ka her kpa yange za zua a or u lu uange ica i gba cii man i va mase maren Yesu shin tar la ye.Ôr Yohane 5:5-9.

10 U fatyô u nengen er lu or ne ken ishima zum u Yesu pine un ér sar u ka warenaa la kpa? Or la lumun fese je. Yange sar or ne u ma i bee un angev, kpa fatyô ga sha ci u lu a or u nana wase un una hungwa shin ityungu la ga. Yesu maa kaa a or la ér a er kwagh u hen ér una tsa kpa una er ga yô, ér a mough sha, a tôô gambe na, a zende. Or la maa er sha imo i Yesu, a mough sha, a tôô gambe na, a gba zenden. Kwagh ne ka ikyav i tesen i akaa a Yesu una va er ken tar u he la! Kwagh ne shi tese er uumace ve doo Yesu ishima tsung yô. Yesu yange a ker ior mba una wase ve yô. Ieren i Yesu la i̱ mgbegha se, se za hemen u keren ior mba hen haregh wase, mba asema a lu vihin ve sha ci u akaa a bo a a lu eren shin tar la.

“KA AN NAN BENDEM AKONDO AVEE?”

11. Takerada u Marku 5:25-34 tese ér mhôônom ma ker Yesu a mbauangev nena?

11 Ôr Marku 5:25-34. Kwase ne lu a angev mbu vihin tsung, je kuma anyom 12. Angev nav mbura bende a hanma mlu u uma na cii, kua gbenda u civir Aôndo la kpaa. Shin er kwase ne “ya ican sha ikyev i mbatwerev imôngo, a vihi akaa a na cii” nahan kpa, a zua a guda ga. Kpa iyange igen yô, kwase ne ker gbenda ugen sha er una zua a guda yô. Kwase ne za ikyua a Yesu. Yange nyôr ken ikpilaior za bende a ikyondo i Yesu. (Lev. 15:19, 25) Yesu kaven er tahav mbu dugh ken a na yô, a gba pinen or u nan bende un ikyondo ave yô. Er kwase la lu “cian, gbidyen ikyarikase iyol” yô, a “va gba inya sha ishigh Nagh,  a ôr Un kwagh la sha mimi cii.” Yesu kaven er lu Ter na, Yehova bee kwase la angev yô, a kaa a na er: “Wankwase, jighjigh wou u nan war u ve; yem bem bem, angev ou mbu̱ bee u.”

Uivande mba Yesu eren la tese wang ér, mimi je kwagh wase gba un ishima kua mbamzeyol asev (Nenge ikyumhiange i sha 11, 12 la)

12. (a) Sha kwagh u se hila tim sha mi ne yô, u ôr kwagh u Yesu nena? (b) Ka ikyav i nyi Yesu a ver se?

12 Sha mimi yô, Yesu ne kwagh wuee! Se nenge er kunya u ker un a mba ve lu yan ican i uange yô. Satan soo ér se nenge ayol ase ér, se gba kwagh ga shi se kuma u a tese se dooshima kpaa ga. Kpa uivande mba Yesu eren la tese wang ér, mimi je kwagh wase gba un ishima kua mbamzeyol asev cii. Sha mimi yô, Yesu ngu Tor man Zegepristi u mhôônom ma ker un a vese yô. (Heb. 4:15) Alaghga a taver se u kaven er ka i lu or u nan lu yan ican a icôronuange ken ishima yô, hemban je yô, aluer se mba a vande gban imba uange la ga yô. Kpa doo u se umbur ser, mhôônom yange ma kôron Yesu a mbauangev, shin er un iyol na gba angev ga nahan kpaa. Ikyav i Yesu la i̱ mgbegha se u wasen ior, er se fetyô la cii.1 Pet. 3:8.

“YESU VAA”

13. Mnder u Yesu nder Lasaru shin ku la tese se nyi sha kwagh u Yesu?

13 Yange ior vea yaan ican yô, kwagh la a kôr Yesu ken ishima. Er Yesu nenge ior mbagenev lu vaan ku u ijende ve, Lasaru yô, kôr un iyol, tsô “sôô Un ken ishima, ishima ta Un kwe kpaa.” Kape lu Yesu ken ishima je la, shin er fa er un sôôn nderen Lasaru nahan kpaa. (Ôr Yohane 11:33-36.) Yange kunya kôr Yesu u vaan ga. Mba ve lu her la nenge er Lasaru man tsombor na doo Yesu ishima yô. Yesu soo Lasaru man tsombor na kpishi, nahan a er tom a tahav  mbu Aôndo na un la sha u nderen Lasaru shin ku!—Yoh. 11:43, 44.

14, 15. (a) Ka nyi i tese ér sar Yehova tsung u va been a ican i uumace? (b) Se hen nyi ken ishember i “iwar” laa?

14 Bibilo ôr kwagh u Yesu ér ngu “eev mbu mlu [u Orgban] vough” je. (Heb. 1:3) Uivande mba Yesu eren la tese ér, sar un man Ter na kpishi u va karen a mnyoon u angev man ku ve ve a mi la kera. Isharen ne hemba mnder u ior kpuaa, mba i er kwagh ve ken Bibilo la. Yesu kaa ér: “Shighe ngu van u mba ve lu shin iwar cii . . . , vea due kpaa.”—Yoh. 5:28, 29.

15 Ishember i “iwar,” i̱ Yesu ter la ngi vough, sha ci u ngi ôron kwagh u ior mba ve kpe, kpa Aôndo a lu umbur ve la cii. Aôndo Uhembanagee, u a gbe akaa cii la una fatyô u umbur hanma kwagh u ior asev mba ve kpe la, kua mlu ve man aeren a ve man akaa a ve fe man tahav vev cii. (Yes. 40:26) Man una fatyô u umbur tseegh tsô ga, kpa un man Wan na cii ve soo u eren nahan. Mnder u Yesu nder Lasaru shin ku kua mbagenev, mba i nger kwagh ve ken Bibilo la ka ikyav i tesen ér a va nder ior kpishi ken tar u he la.

KWAGH U SE HEN KEN UIVANDE MBA YESU YÔ

16. Mbacivir Aôndo kpishi vea va lu sha ian i civirigh i nyi?

16 Aluer se za hemen u tilen sha mimi yô, se va nenge ivande i hemban cii la, ka ivande i waren zegecan, nyôron ken tar u he je la. Ityav mbi Armagedon mbia been a bee nahan maa, se nenge a uivande kpishi, sha ci u or môm nana kera gba angev ga. (Yes. 33:24; 35:5, 6; Mpa. 21:4) Hen ase er u lu nengen er ior vea lu haan ajingi a ve a wan sha ashe kera, kua igbough vev man akeke a mbaawanev man mbaanar mba wasen or u ungwan, kua ambaakaa la cii kera la. Yehova ngu a ityôkyaa i dedoo i been ior mba vea war Armagedon la angev, sha er vea lu gbang gbang yô. Mba vea war Armagedon la vea lu a tom u eren. Ka ve vea va er tom u geman Tar, hingir paradiso la saan saan, zan zan tar cii ua hingir paradiso ye.Ps. 115:16.

17, 18. (a) Er nan ve Yesu eren uivande? (b) Er nan ve i gbe u se nôngo kwagh kpoghuloo ve se va nyôr ken tar u he u Aôndo una va a mi laa?

17 Iangev mbi Yesu been ior shighe u lu shin tar la taver “zegeikpelaior” asema nyian, shi saan ve iyol sha ci u ken hemen yô, Yesu una bee ve hanma nyityô uange cii. (Mpa. 7:9) Uivande mba Waniunda u Aôndo eren la tese er mhôônom ma ker un a vese yô, shi ve tese er uumace ve doo un ishima tsung yô. (Yoh. 10:11; 15:12, 13) Mhôônom ma Yesu la tese er mhôônom ma kôron Yehova a hanma or u civir un tsung yô.—Yoh. 5:19.

18 Uumace mba kinen shi mba toghor shi mba kpen kpaa. (Rom. 8:22) Kwagh gba se a tar u he, ape Aôndo a tende zwa ér una bee hanma or angev sha iyol gbindigh gbindigh la. Malaki 4:2 na se ityôkyaa i nan jighjigh ser, mba a va bee ve angev la vea “tsuwe er anibuav ka ve due ken ityôr nahan,” a saan ve iyol shi vea ember, sha ci u a sagh ve ken ikyangenev mbi isholibo man myen a tuhwa. Yô, jighjigh u se ne uityendezwa mba Aôndo la, kua iwuese i se lu a mi la cii i̱ mgbegha se, se za hemen u eren nyityô kwagh i i gbe u se er ve se kuma u va nyôron ken tar u he la cii. Se fa er uivande mba Yesu eren shighe u lu shin tar la lu ikyav i myôhôryol u una va na uumace cii ken hemen gbem sha won, sha hemen u Mesiya la nahan, ishima taver se kpishi!