Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Ieren You i Zua sha Msen u Ter Wase La—Vegher u sha I

Ieren You i Zua sha Msen u Ter Wase La—Vegher u sha I

“I̱ Tsegha Iti You.”—MAT. 6:9.

1. Se fatyô u teren kwagh u msen u ken Mateu 6:9-13 la zum u se lu pasen ior kwagh nena?

IOR kpishi kôr msen u Ter wase la ken ityou. Ashighe kpishi ka sea pasen ior kwagh sha uya uya yô, se teren kwagh u msen ne sha u wasen ve u kaven er Tartor u Aôndo u lu gomoti kpôô kpôô u una va sôr tar ne ua doo yô. Shin alaghga se ter kwagh u i hii sônon ken msen shon la sha u tesen ve ser Aôndo ngu a iti i i gbe u a “tsegha” i yô.Mat. 6:9.

2. Er nan se fe ser Yesu yange wa ishima ér se kimbir msen u Ter wase la hanma shighe u se lu eren msen ga?

2 Yesu yange wa ishima ér se kimbir msen ne hanma kwa u se lu eren msen er i eren ken ukwaghaôndo nahanaa? Ei. Cii man Yesu er msen ne sha u tesen er i doo u a eren msen yô, a kaa ér: “Sha msen u eren la kpaa, de zeren nen kimbir gbilin gbilin” ga. (Mat. 6:7) Yesu shi gbe va tesen mbahenen nav msen u eren sha shighe ugen yô, shi a er msen ne, kpa kera kimbir asember la gedee za due ga. (Luka 11:1-4) Sha nahan yô, Yesu wase se u fan akaa a i gbe u se sôn ken mbamsen asev, man a a hembe lun a vesen a i doo u se hii sônon la. Ka nahan ve i doo  u se kaa ser msen u Yesu er ne lu sha u tesen se ikyav er i doo u se eren msen ye.

3. Er se lu timen sha akaa i ter ken msen u Ter wase la, ka mbampin mba nyi i doo u se gbidye kwar sha mini?

3 Se lu timen sha akaa a i ter ken msen u Ter wase la ken ngeren ne man u dondon la cii. Nahan er se lu henen ngeren mban la, pine iyol you wer, ‘Msen u Ter wase ne una wasem me hemba fan u eren msen nena? Man u hemban cii je yô, ieren yam zua sha msen u Ter wase la kpa?’

“TER WASE U SHA”

4. Ishember i “Ter wase” la umbur se nyi, man Yehova ngu “Ter” u Mbakristu mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun uma gbem shin tar la kpaa nena?

4 Kwagh u i kaa ér, “Ter wase,” i lu “Terem” ga la, umbur se ér se mba ken mzough u “anmgbianev” mba ve soo ayol a ve sha mimi yô. (1 Pet. 2:17) Nenge imba ian i civirigh la sha wono! Mbakristu mba i shigh ve mkurem, ve hingir ônov mba Aôndo, ve lu a ishimaveren i zuan a uma u tsôron sha la, Yehova hingir “Ter” ve, man ka sha inja je. (Rom. 8:15-17) Mbakristu mba ve lu a ishimaverenkeghen i lun uma gbem sha won shin tar la kpa, vea fatyô u yilan Yehova ér “Ter.” Ka Un a ne mbacivir un sha mimi cii uma shi a koson ve kpaa ye. Mba ve lu a ishimaverenkeghen i lun shin tar la vea va hingir ônov mba Aôndo jim jim shighe u vea va lu vough, shi vea tile sha mimi zum u a ta ve ikyaren i masejime la.Rom. 8:21; Mpa. 20:7, 8.

5, 6. Ka iyua i hemban doon i nyi mbamaren vea na mbayev vev ve, shi ka nyi i gbe u hanma wanye nana er a iyua nee? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

5 Mbamaren ka vea tese mbayev vev msen u eren yô, ka iyua i dedoo je ve lu nan ve ye. Shi ka ve wase mbayev vev u nengen Yehova ér ngu Ter ve u sha, u a we ve ikyo tsung yô. Anmgbian ugen u hegen a eren tom u sôron atôônanongo ken tar u South Africa yô, umbur nahan ér: “Yange se mba maren ônov asev mba kasev mbauhar mbara je maa, sha iyange la je, m hii u eren msen vea ve hanma tugh, saa di shighe u mea lu her ga tseegh. Ashighe kpishi mbayev kasev mban ka ve kaa ér ve umbur asember a yange m ter ken mbamsen mba m eren a ve tugh la ga. Nahan kpa, ve umbur er yange se tôô ian la ser ka icighankwagh shi ka ian i lamen a Yehova, Ter wase u sha la, shi i lu kwagh u kundun iyol shi nan bem nahan. Mba hiin u fan iliam yô, m taver ve ishima mer ve eren msen i duen sha, sha er me ungwa er vea ôr Yehova ishima ve man mbamhen vev yô. Kwagh ne yange wasem u kaven kwagh u a lu ken ishima ve yô. M mase wasen ve di u wan akaa agen a ken msen u Ter wase la ken mbamsen vev sha er msen ve una hemba lun a inja tsô.”

6 Kwagh er doo yô, ônov mba kasev mba anmgbian ne za hemen u vesen ken jijingi. Hegen ne ve vese ve vôso noov shi saan ve iyol kpaa, ve kua noov vev cii mba eren ishima i Yehova sha u eren tom u pasen kwagh hanma shighe. Kwagh môm u mbamaren vea na mbayev vev u una hemba u wasen ve u soon kwagh u Yehova shi yan ijende a na kôôsôô je kpa ngu ga. Nahan kpa, gba u hanma ve nana za hemen u taver ikyar la her iyol i nan. Sha nahan yô, gba u vea soo iti i Yehova shi vea naan i icivir kpishi.Ps. 5:11, 12; 91:14.

“I̱ TSEGHA ITI YOU”

7. Ior mba Aôndo mba a ian i civirigh i nyi, man kwagh ne na yô, gba u se er nyi?

7 Mimi yô, doo se kpishi er se fe iti i Aôndo tseegh tsô ga, kpa shi i yer se sha i, se lu nôngo u u lu “sha ci u iti Na” nahan. (Aer. 15:14; Yes. 43:10) Ka se zamber a Ter wase u sha la ser: “I̱ tsegha iti You.” Aluer  u ngu sônon Yehova wer a na i tsegha iti na yô, kwagh la una mgbegha u u sônon un wer a wase u ú palegh u ôron shin eren nyityôkwagh i ia va a ilyahan sha icighanti na cii. Se soo u lun er mbagenev mba sha ayange a mbaapostoli mba yange ve pasen kwaghaôndo, kpa ieren ve i gema i kaha a kwagh u ve pasen la nahan ga. Apostoli Paulu nger kwagh ve nahan ér: “Ka ne je ne ne i lu tuhwan iti i Aôndo hen atôatyev ye.”Rom. 2:21-24.

8, 9. Ôr kwagh u a tese ér Yehova veren mba i sar ve tsung u tseghan iti na yô.

8 Se soo u tseghan iti i Aôndo. Anmgbian u kwase ugen ken tar u Norway, nom na yange kpe, undu un a wan u nomso u lun anyom ahar. Anmgbian u kwase ne kaa ér: “Yange lu shighe u taver mo tsung. Hanma iyange yô, m nôngo u eren msen ken hanma ihwa cii, mer Yehova a wasem me wa ishima, me tile dông sha er me er kwagh u una na Satan a laha un ga yô. Yange m soo u tseghan iti i Yehova, shi m soo mer wan wam kpa a va nenge a ter na ken Paradiso.”—Anz. 27:11.

9 Yehova ungwa mbamsen nav mban kpa? Yange ungwa yum. Anmgbian u kwase ne yange zua a ishimataver sha u kohol imôngo hanma shighe vea anmgbianev mba civir Yehova a ve imôngo la. Anyom nga kar ataan yô, ortamen ugen vôso un. Wan na la ngu anyom 20 hegen, shi a er batisema kpaa. Kwase ne kaa ér: “Saan mo iyol kpishi, er nomom a wasem u yesen wan ne nahan.”

10. Ka nyi i gbe u a er sha er a tsegha i Aôndo vindi vindi?

10 Ka nyi i gbe u a er sha u tseghan iti i Aôndo shi karen a ilyahan sha i kera vindi vindi? Saa Yehova una tim mba ve vende hementor na sha apera la ve a tsegha iti na vindi vindi ye. (Ôr Esekiel 38:22, 23.) Gba u a nôngo a uumace kure kure vea hingir vough. Se mba veren ashe keghen shighe u uumace man mbatyomov cii vea tsegha iti i Yehova la! Ken masejime yô, Ter wase u sha u se doo un ishima tsung la una “hoghom cii ken hanma or.”—1 Kor. 15:28.

“TARTOR WOU U̱ VA”

11, 12. Ka iwanger i nyi Mbakristu mba i shigh ve mkurem yange ve zua a mi ken inyom 1876 laa?

11 Cii man Yesu kôndo yem sha yô, mbaapostoli nav pine un ér: “Tere, ka hen shighe ne man Ú hide Mbaiserael a tahav mbu veren tor ve ayol a ve yee?” Mlumun u Yesu na ve la tese ér shighe lu a kuma u Tartor u Aôndo ua hii u hemen ga. A kaa a mbahenen nav ér ve hemba veren ishima sha tom u pasen kwagh u gba u vea er, u u hembe lun a inja cii la. (Ôr Aerenakaa 1:6-8.) Nahan kpa Yesu tese mbadondon un ér ve ver ishima ve sha kwagh u mve u Tartor u Aôndo la. Sha nahan yô, hii shighe u mbaapostoli la je, Mbakristu mba eren msen sônon ér Tartor la u va.

12 Yange ka va kom sha shighe u Tartor u Aôndo u Yesu a lu tor u u la ua hii u hemen sha yô, Yehova wase ior nav u kaven akaa a aa lu eren sha shighe shon yô. Ken inyom i 1876 la, Charles Taze Russell gber ngeren ugen ken magazin u i yilan ér Bible Examiner yô, sha kwagh u ashighe la. Ngeren ne lu a itinekwagh ér “Gentile Times: When Do They End?” (Shighe u Atôatyev: Una Kure Hanma Shighe?). A tese ér shighe la una kure ken inyom i 1914. Shi ngeren la pase ér, ‘ashighe ataankarahar’ a i er kwagh u a ken kwaghôron u profeti u Daniel la, nga kwagh môm a “shighe u atôatyev” u Yesu tsengaôron kwagh na la. *Dan. 4:16; Luka 21:24.

13. Ka nyi yange i er ken inyom i 1914 laa, man akaa a a lu eren sha tar hii shighe shon zan zan la tese nyi?

 13 Ken inyom i 1914 la, ityav bughur ken veghertar u Yuropa. Ityav mbin maa samber zan zan tser sha tar cii. Shighe u ityav kure ken inyom i 1918 la, ijen kua bouange ugen wua ior hemba iyenge i ior mba ve kpe ken uitya la. Sha nahan yô, akaa a Yesu kaa ér aa lu “ikyav” i mve na, zum u una hii u hemen la, hii u kuren sha mi. (Mat. 24:3-8; Luka 21:10, 11) Akaa ne cii tese ér ken inyom i 1914 la i na Ter Yesu Kristu “tsar u sha ityou.” “A due, lu hemban, man lu sha u una hemba kpaa.” (Mpa. 6:2) Yange hii wanger usha, a nôngo ityav a Satan kua azôv a na, a daa ve a gbihi shin tar. Hii shighe la je, uumace mba nengen a mimi u kwagh u i tsengaôron ne, ér: “Kwagh á gema á tser tar man zegemnger gadia diabolo sen shin ven, ishima vihi un tsung gadia a fa er shighe na a kera vese ga” la.—Mpa. 12:7-12.

14. (a) Er nan ve i gbe hange hange u se sônon ser Tartor u Aôndo u va? (b) Ka nyi se lu a ian i civirigh i erene?

14 Kwaghôron u profeti u ken Mpase 12:7-12 la pase er i hii ve mver u i ver Tartor u Aôndo sha la a gbe a zough sha mhii u akaa a vihin a a lu tseren uumace la yô. Yesu, u a lu Tor u Tartor u Aôndo la, hii u hemen hen atô u mbaihyomov nav. Se za hemen u sônon ser Tartor u Aôndo u̱ va, zan zan una kar hemban ityav gburu gburu sha u timin botar ne kera. Shi gba u ieren yase kpa ia zua sha mbamsen asev mban. Se er kwagh ne sha u eren tom u pasen kwagh kpoghuloo. Tom ne ngu  kuren kwagh ugen u vesen u Yesu yange kaa ér un kpa ka “ikyav” i mve na la. A tsengaôron ér: “Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye.”Mat. 24:14.

“I̱ ER ISHIMA YOU SHIN TAR”

15, 16. Se er nan ve ieren yase ia zua sha kwagh u se sen ser i er ishima i Aôndo shin tar laa?

15 Anyom a karen er 6000 nahan ken ijime la, i eren ishima i Aôndo shin tar. Ka nahan ve Yehova yange nenge ér hanma kwagh u un er sha ci u uumace cii yô, “lu u doon tsung” ye. (Gen. 1:31) Satan maa va hemba ato, shi hii shighe la je, ka uumace asande kpuaa tseegh ve er ishima i Aôndo shin tar ye. Kpa doo se kpishi er se lu uma sha shighe u Mbashiada mba nôngon u kuman er iorov miliôn anigheni nahan ve lu sônon ér, i er ishima i Aôndo shin tar shi ve lu nôngon kpoghuloo sha u ieren ve i̱ zua sha msen ve la yô. Gbenda u ve eren akaa ken uma la tese nahan, shi mba eren tom u geman ior hingir mbahenen la sha gbashima.

U ngu wasen mbayev ou sha u ieren ve i zua sha kwagh u se sônon ser i er ishima i Aôndo shin tar la kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 16 la)

16 U tesen ikyav yô, anmgbian u kwase ugen u yange er batisema ken inyom i 1948, shi er tom u mishen ken Afrika yô, kaa ér: “Hanma shighe yô, ka m er msen mer ma i zough a mbaasemaamimi shi ma i wase ve ma ve va fe Yehova cii man shighe una va kar ye. Shi ka mea soo u pasen or kwagh yô, m sôn Yehova mer a nam kwaghfan sha er me ôr kwagh a kôr nan ken ishima yô. Shi mbaasemaamimi mba i zough a ve la kpa, ka m er msen mer Yehova a ver iniôngon i se lu nôngon ser se wase ve la.” Sha nahan yô, anmgbian u kwase shon, u hegen a lu anyom 80 ne, za ikyura ken tom u pasen kwagh la je gande, shi er mbagenev kpa ve suen un yô, a wase ior kpishi ve hingir Mbashiada mba Yehova. We kpa alaghga u umbur kwagh u anmgbianev mbagenev mba ve lu nôngon sha gbashima ér vea er ishima i Yehova, shin er ve bee iyol nahan kpaa yô.Ôr Mbafilipi 2:17.

17. U nenge kwagh u Yehova una va er sha u ungwan msen u se lu sônon ser i er ishima na shin tar la nena?

17 Se za hemen u sônon ser i er ishima i Aôndo, zan zan a kar timin mbaihyomov mba Tartor u Aôndo sha tar kera. Maa se va nenge er a lu eren ishima i Aôndo sha tar cii, zum u a nder ior ubiliôn imôngo shin ku vea lu uma ken paradiso shin tar la. Yesu yange kaa ér: “Kwagh ne a̱ de kpiligh ne iyol ga, gadia shighe ngu van u mba ve lu shin iwar cii vea ungwa imo [yam], vea due kpaa.” (Yoh. 5:28, 29) A doo se tsung u va lun uma hen shighe la, ngohol ior asev mba a lu nderen ve shin ku la kpen kpen! Aôndo “una ese [se] mliam sha ashe kera cii.” (Mpa. 21:4) Ior kpishi mba a nder ve shin ku la a lu “mba ve lu perapera ga,” mba yange ve lu a hen mimi sha kwagh u Yehova man Wan na ga maa ve kpe la. A lu se ian i civirigh kpishi u tesen mba a nder ve mban kwagh u Yehova man awashima na, nahan wasen ve sha u ve̱ kuma u zuan a “uma u tsôron” yô.—Aer. 24:15; Yoh. 17:3.

18. Ka nyi i lu mbamgbe mba uumace mba hemban ciili?

18 Saa Tartor u Aôndo ua va tsegha iti i Yehova ve, bem man mzough una lu sha won cii ye. Sha nahan yô, Aôndo una ungwa akaa atar a i hii sônon ken msen u Ter wase la, sha u kuren mbamgbe mba uumace mba hemban cii la. Nahan kpa, se mba a mbamgbe mbagenev mba hange hange mba i er kwagh ve ken akaa anyiin a i mase sônon ken msen u Ter wase, u Yesu tese la yô. Se time sha akaa ne ken ngeren u a dondo ne.

^ par. 12 Wea soo u seer zuan a iwanger sha mpase u kwaghôron u profeti u a tese ér ashighe ne yange kure ken inyom i 1914, zum u i ver Tartor u Mesiya u Aôndo sha la yô, ôr takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la, peeji 215 zan zan 218.