Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

U Fatyô u Nôngon Ityav a Satan Hemban!

U Fatyô u Nôngon Ityav a Satan Hemban!

“Hendan nen a [Satan], tile nen dông sha jighjigh u nan.”1 PET. 5:9.

1. (a) Hemba kan hange hange u se nôngo ityav a Satan hegen sha ci u nyi? (b) Er nan ve se fe ser se fatyô u nôngon ityav a Satan hembana?

SATAN ngu nôngon ityav a asande a mba i shigh ve mkurem la, kua mba ve lu “iyôngo igen” la. (Yoh. 10:16) Satan ngu keren u yan mbacivir Yehova kpishi er a fetyô la, hen shighe na u a kera shi i vese ga ne. (Ôr Mpase 12:9, 12.) Se fatyô u hemban ityav mbi se lu nôngon a Satan ne je he? Een, se fatyô. Bibilo kaa ér: “Hendan nen a diabolo tsô una yevese ne.”—Yak. 4:7.

2, 3. (a) Er ior kpishi ve ne jighjigh ér Satan ngu kpôô kpôô ga yô, kwagh ne gema wase un a wase inja nena? (b) Er nan ve u fe wer Satan ngu kpôô kpôô?

2 Ior mbagenev kpishi mba a mnenge u Satan ngu ga la. Ve nenge ér Satan man azôv a na mba kpôô kpôô ga, ka ior mba i er kwagh ve ken ityakerada, shi i er ufiim mba cier iyol man anumbe a vidio sha a ve di tsô. Ambaaior ne nenge ér doo u orfankwagh nana na jighjigh ér ujijingi mba bov mba ga. Nahan u hen wer za Satan iyol man azôv a na, ve mba i nengen a ve ga la, sha ci u i tôô ér mba kpôô kpôô ga yumuu? Mayange ga cii! Hemba kan Satan ican ga u pirin mba ve lu a akperan ér ngu ga la ashe a ishima. (2 Kor. 4:4) Mnenge u i lu samber a mi ér ujijingi mba ga la, ka môm ken igbenda kpishi i Satan a tsughun a ior yô.

 3 Er se lu mbacivir Yehova yô, se mba nongo môm a mba Satan a tsughun ve la ga. Se fa ser Diabolo ngu kpôô kpôô, sha ci lu Satan za lam a Ifa sha ikyev i iyô ye. (Gen. 3:1-5) Lu Satan laha Yehova sha kwagh u Yobu ye. (Yobu 1:9-12) Lu Satan nôngo ér una mee Yesu ye. (Mat. 4:1-10) Shi shighe u i ver Tartor u Aôndo ken inyom i 1914 la, lu Satan hii u “nôngon ityav” a asande a mba i shigh ve mkurem la ye. (Mpa. 12:17) Ityav mbin mbia bee ga, sha ci u Satan za hemen u nôngon ér una vihi jighjigh u nan u asande a 144,000 la man mba ve lu iyôngo igen la kpaa. Cii man se hemba ityav mbin yô, gba kpee u se hendan a na shi se tile dông sha jighjigh u nan. Ngeren ne time sha igbenda itiar i se fatyô u eren kwagh ne yô.

PALEGH IHYAGH

4. Satan tese ihyagh tsung nena?

4 Satan wa ihyagh kpen kpen. Ortyom u bo ne yange cihi laha ian i i lu Aôndo tseegh a lu a mi i hemen la, shi nôngo ér ior ve civir un, i de lu Yehova ga. Ka ihyagh i hemban sha won cii je la. Sha nahan yô, gbenda môm u se fatyô u hendan a Satan yô, ka u palegh ihyagh, geman hiden a iyol ijime. (Ôr 1 Peteru 5:5.) Kpa ka nyi i lu ihyagha? Ka hanma shighe cii ihyagh i lu kwaghbo yee?

5, 6. (a) Ka hanma shighe cii ihyagh i lu kwaghbo yee? Ta iwanger. (b) Ka ihyagh i nyi i doo ga, man ka unô ior Ruamabera a tese ér yange ve lu a ihyagh ne?

5 Dikishenali igen pase ihyagh ér, ka u “tôôn wer u ngu a aulum shi nengen iyol wer u kuma icivir,” shi ka “mkom u u zough a mi sha ci u we shin ior mba u lu a ve kôôsôô la ne er ma kwagh u dedoo shin ne mba a kwagh u dedoo yô.” Kwaghbo ngu sha imba ihyagh ne ga. Apostoli Paulu yange kaa a Mbakristu mba ken Tesalonika la ér: “Se ayol a ase kpaa se mba tan ihyagh [a] ven ken iniongo i Kristu i Aôndo sha ishima yen i wan man jighjigh wen u nan ken mbamtev mba i lu tôvon ne a atsan man atsan a ne lu taver ishima sha mi la cii.” (2 Tes. 1:4) Nahan, aluer doo se a mbagenev sha ci u ityom i ve er la, shin se ta ihyagh sha ci wase ayol a ase je kpa, a lu kwaghbo ga. I ver ishima ér kunya u kôron se a tsombor wase shin aeren a ityôô a ase shin ape se vese la ga.—Aer. 21:39.

6 Kpa ihyagh igen gema ngi i ia fatyô u vihin mlu wase a ior kua ikyar i se ye a Yehova la yô. Imba ihyagh ne ka i na se vihi ishima zum u i we se kwagh yô, shi se venda kwaghwan, a u ma se hidi a iyol ijime, ma se ngohol un la yô. (Ps. 141:5) I pase imba ihyagh ne ér ka u “gengese iyol” shin ka “ieren i mbawan imanger ka ve tese sha ci u ve na jighjigh ér ve hemba mbagenev, kpa ashighe kpishi i lu nahan ga la.” Yehova kôr ihyagh i gengese iyol la ihyom. (Esek. 33:28; Amo. 6:8) Kpa Satan ka una nenge uumace vea gengese iyol nahan, i doo un je i zua ga, sha ci u ka inja na je la. Nenge imba er yange a saan Satan iyol kpishi sha ihyagh i dedoo ga i ior er Nimrodi man Farao man Abesalom cii ve tese la sha wono! (Gen. 10:8, 9; Eks. 5:1, 2; 2 Sam. 15:4-6) Shi yange lu ihyagh kpa na Kain kanshio u yan ikyar a Yehova ye. Yehova iyol na yange wa Kain kwagh, kpa er ihyagh ngee ken a na yum yô, a venda mkôôm la. Yange venda kwaghwan u Yehova sha apera, nahan kwagh ne yem a na zan zan a hingir u wuan or.Gen. 4:6-8.

7, 8. (a) U nyaghen ior sha ci u kwavyolough ve la, inja na ér nyi? (b) Pase er ihyagh ia fatyô u vihin bem u ken tiônnongo yô.

7 Nyian ne, ior mba tesen ihyagh i vihin tsung sha igbenda wue wue. Ashighe agen ior ka ve tese ihyagh sha u nyaghen ior sha ci u mlu u kwavyolough ve. Dikishenali igen pase ieren i nyaghen ior sha ci u mlu u kwavyolough ve la ér ka u “kôron ior mba kwavyolough ve u kaha a  u wase la ihyom,” shi “nan jighjigh ér aeren man ityom i mba kwavyolough ve u lu kposo a u wase la kaha, shi se hemba ior mbagenev sha ci u kwavyolough u se lu a mi la.” Ihyagh i ior ve te sha ci u kwavyolough ve la va a ayôôso man ityav, man ku u kpelaior je kpaa.

8 Nahan cii kpa, doo u ambaakaa la nahan aa za hemen ken nongo u Kristu ga. Kpa ashighe agen ihyagh ia na ayôôso a fatyô u gban hen atô u anmgbianev je a gande ave. Ikyav tese ér imba kwagh ne yange i er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la, nahan Yakobu pine ve mpin u injaa ne, ér: “Ka han man ityav mbi dugh ken a vene?” (Yak. 4:1) Mimi yô, aluer se kôr mbagenev ihyom shi se nenge ser se hemba ve yô, se fatyô u ôron kwagh a ve shin eren a ve sha gbenda u a nyoon ve tsung yô. (Anz. 12:18) Ihyagh ne ka i na bem a kera lu ken tiônnongo ga je ka ashe tugh ga.

9. Bibilo ia wase se u palegh ieren i nyaghen ior sha ci u mlu u kwavyolough ve, kua igbenda igen i tan ihyagh i vough ga la nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

9 Aluer se mba a ieren i nengen ayol a ase ser se hemba mbagenev yô, gba u se umbur ser “hanma or u lun a imanger ken ishima [yô], nan ngu TER kwagh u ndôhôrshima je.” (Anz. 16:5) Shi doo u se tôv sha gbenda u se nengen ior mba kwavyolough ve, kua tar man ieren ve i kaha a vese la. Aluer se ta ihyagh sha ci u kwavyolough shin tar wase yô, a lu hungur se er lu “sha [or] môm je man [Aôndo] er akuraior cii” yô. (Aer. 17:26) Sha nahan yô, se fatyô u kaan ser uumace cii mba tsombor môm sha ci u ve cii ve due hen ter wase Adam. Nahan a lu kwagh u kpiligh iyol kpishi aluer or na jighjigh ér ior mbagenev hemba mbagen sha ci u kwavyolough ve yô. Aluer se mba a imba mhen ne yô, se lu nan Satan ian i vihin dooshima man mzough wase u Mbakristu la. (Yoh. 13:35) Cii man se nôngo ityav a Satan se hemba yô, gba kpee u se palegh hanma ihyagh i vough ga la cii.—Anz. 16:18.

PALEGH UYÔUGHYÔUGHMBAAKAAV SHI TAR U DE DOON WE ISHIMA GA

10, 11. (a) Adooga a lu ican ga u se soon tar sha ci u nyi? (b) Alaghga Dema yange tese ér tar doo un ishima nena?

10 Satan ka “tor u tar ne,” shi ngu sha ikyev na kpaa. (Yoh. 12:31; 1 Yoh. 5:19) Akaa a i eren shin tar ne kpishi zua sha atindi a Bibilo ga. Kpa u ngu wer ka hanma kwagh shin tar ne cii a lu u bo ga. Nahan kpa, se na jighjigh ser Satan una fatyô u kenden asaren a a lu ken a vese la, shi nôngon sha u se er isholibo shin se soo tar ne, nahan se de u civir Yehova.Ôr 1 Yohane 2:15, 16.

11 Ikyav tese wang ér yange tar doo Mbakristu mbagenev ishima sha ayange a mbaapostoli la. Ikyav i tesen yô, Paulu nger wener: “Dema undum sha ci u tar u ainge ne u doo un yum yô.” (2 Tim. 4:10) Bibilo pase se jighilii gbenda u Dema soo tar ve, hingir u undun Paulu la ga. Kpa alaghga tsô akaa a yolough yange va hii u doon Dema hemba akaa a ken jijingi. Aluer kwagh lu nahan yô, ian i eren Aôndo tom, zuan a averen a doon tsung la kar Dema. Doo nahan je he? Ei. Dema yange ma za hemen u lun orwasen Paulu. Lu u tar ua fatyô u nan un kwagh hemban u Yehova una na un la ga!—Anz. 10:22.

12. Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u gban ken to u ‘icugh i inyara’?

12 Imbakwagh la ia fatyô u eren se. Er se lu Mbakristu yô, se mba a isharen i keren akaa a yolough sha ci wase man tsombor wase la. (1 Tim. 5:8) Yehova soo ér se tema i se doo se. Se fa nahan sha ci u yange na Adam man ifa paradiso u doon kenger ér ve lu ker. (Gen. 2:9) Kpa Satan una fatyô u eren tom a “icugh i inyar,” nahan  kenden isharen yase. (Mat. 13:22) Ior kpishi nenge ér inyaregh kia na ve msaanyol shin uyôughyôughmbaakaav a na vea za ikyura. Mhen ne ka u aiegh purututu, man kwagh ne una fatyô u vihin kwagh u hemban doon cii u se lu a mi yô, ka ikyar yase a Yehova je la. Yesu yange ta mbadondon un icin ér: “Or môm môm ngu u nana fatyô u eren uter uhar tom ga; gadia nana kôr ugen ihyom, ugen á doo nan ishima, shin nana var ken ugen, nana laha ugen. Ne fatyô u eren Aôndo tom kua inyaregh kpaa ga.” (Mat. 6:24) Aluer se mba eren tom sha u se lu mbanyarev tseegh yô, se de u civir Yehova, man ka kwagh u Satan a soo jighilii ér se er je la! Mayange se de ser inyaregh shin akaa a kia fatyô u yamen la a vihi ikyar i se ye a Yehova la ga. Aluer se soo u nôngon ityav a Satan yô, gba kpee u se za hemen u nengen akaa a yolough akuma akuma.Ôr 1 Timoteu 6:6-10.

PALEGH IDYA

13. Tar ne samber a mnenge u vough ga sha kwagh u ivesegh man u yaven a nomsoor shin kwase la nena?

13 Hôn ugen u a lu ken tar u Satan ne yô ka idya. Nyian ne, ior kpishi nenge ér u yaven a nomou shin kwase wou tseegh la ka ieren i sha ayange a ase ne ga, shi ka kwagh u ka a na or kera lu sha tseeneke u nan ga yô. Ikyav i tesen yô, kwase ugen u eren fiim u i fe un wuee yô kaa ér: “Or môm nana fatyô u lun a kwase shin nom môm tseegh ga. M ngu a fa or u nan yaven a kwase shin nom u nan tseegh, shin nan soo ér kwagh a lu nahan kpaa ga.” Nomsoor u eren fiim ugen di kaa ér: “M nenge mer ka ikye yase u lun vea or môm gbem sha won ga.” Ior mba i fe ve wuee ka vea lamen sha kwagh u iyua i Aôndo i ivesegh la dang nahan, i doo Satan je i zua ga. Satan ngu a isharen i suen kwagh u ivesegh ga, shi a soo ér ivese i doo kpaa ga. Nahan aluer ka u se nôngo ityav a Satan se hemba yô, a gba u se lu a mnenge u Aôndo kpa a lu a mi sha kwagh u ivesegh la.

14, 15. Se fatyô u palegh idya nena?

14 Sea er ivese shin sea lu kwav kpa, gba u se nôngo kpoghuloo se palegh hanma idya cii. Ka kwagh u ican ga u nôngon ityav mbinii? Mayange ga cii! Ikyav i tesen yô, aluer u ngu gumor yô, alaghga ka u ungwa mba u ze makeranta môm vea ve la ve taan ihyagh er ka ve yav a ior côugh côugh shin ve tindin ior a ufoto mba ijimbagh sha hanseeti, man sha ajiir agen i nenge ieren ne ér ngi kwagh môm a u samber a ufoto mba mbayev ve lu eren ijimba ker la. Bibilo kaa ér: “Or u eren idya yô, ka iyol i nan je nan eren i kwaghbo ye.” (1 Kor. 6:18) Msamber u iangev mbi i zuan a mi sha u yaven a or shin kwase la, va ior a ican man ku. Shi agumaior a a vihi inyuun ve la kpishi kaa ér ve vaa afanyô sha kwagh la. Ufiim mba i tesen ken tar ne la, soo ér se na jighjigh ser aluer or per atindi a Aôndo kpa kwaghbo ngu sha mi ga. Aluer se na jighjigh a imba aie la yô, “icugh i isholibo” ia fatyô u tsumen a vese.Heb. 3:13.

15 Aluer u ngu nôngon a imeen i eren idya la yô, u fatyô u eren nyi? Fa myen wou. (Rom. 7:22, 23) Sôn Aôndo ken msen a na u tahav. (Fil. 4:6, 7, 13) Palegh akaa a a na u hingir u za eren idya la. (Anz. 22:3) Shi shighe u imeen i ve yô, venda i fese je.Gen. 39:12.

16. Yesu yange er nena shighe u Satan lu meen un la, man ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i a ver laa?

16 Yesu ver se ikyav i vesen er se palegh ameen yô. Yange lumun ér Satan a bume un sha uityendezwa nav mbara ga, shi yange hen sha uityendezwa mban cuku tsô kpaa ga. Kpa a kaa a Satan fese je ér: “I nger er.” (Ôr Mateu 4:4-10.) Yesu yange fa  Mkaanem ma Aôndo tsembelee, nahan va tagher a imeen yô, a fatyô u eren kwagh fese shi ôron kwagh teren avur a ruamabera. Nahan sea soo u nôngon ityav a Satan hemban yô, a gba u se lumun ser i mee se se za er idya ga.—1 Kor. 6:9, 10.

HEMBA SATAN ITYAV SHA U WAN ISHIMA

17, 18. (a) Ka uhôn mbagenev mba nyi Satan a lu eren tom a mini, man kwagh ne kpiligh se iyol ga sha ci u nyi? (b) Ka nyi i lu keghen Satan, man kwagh ne taver we ishima u wan ishima nena?

17 Uhôn utar mba Satan a lu eren tom a mi yô ka ihyagh man uyôughyôughmbaakaav man idya. Mbagen kpa mba kpishi. Ikyav i tesen yô, Mbakristu mbagenev mba tagher a ahendan sha ikyev i anngôôv vev, shin mba ve ze makeranta môm vea ve la ka ve nahan ve tar, shin gomoti cir tom ve u pasen kwagh la. Se vande fan er i lu u se tagher a mbamtaver mban yô sha ci u Yesu yange ta mbadondon un icin ér: “Ior cii vea kôr ne ihyom sha ci u iti Yam; kpa u nana taver ishima zan zan mkur yô, ka nan nana war ye.”Mat. 10:22.

Satan ngu keghen mtim u tsôron (Nenge ikyumhiange i sha 18 la)

18 Se fatyô u nôngon ityav a Satan hemban nena? Yesu yange kaa a mbahenen nav ér: “Ka sha ishima yen i wan man né zua a uma wen ye.” (Luka 21:19) Orumace môm nana fatyô u eren se iferkwagh gbem sha won ga. Or môm nana fatyô u vihin ikyar i injaa i se ye a Aôndo la ga, saa se na nan ian. (Rom. 8:38, 39) Mbacivir Yehova ka vea saa ku je kpa, tese ér Satan hemba ga sha ci u Yehova una va nder ve kpee a bunde ga! (Yoh. 5:28, 29) Kpa Satan yô, kwaghbo ngu keghen un. A va timin tar u u vende u civir Aôndo ne a been kera yô, a kende Satan shin ihyungwa i i ze kweng la, una lu shimi sha anyom 1,000. (Mpa. 20:1-3) Hemen u Yesu u sha Anyom Dubu la ua been yô, a “sagh Satan ken gaadi na kera” sha anshighe kpuaa, sha u a tsugh uumace sha kwa u masetyô. A been yô, a tim Diabolo kera. (Mpa. 20:7-10) Ku ngu keghen Satan, kpa we yô kwagh wou ngu nahan ga! Yô, hendan a Satan shi tile dông sha jighjigh. U fatyô u nôngon ityav a Satan hemban!