Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Mei 2015

Kuran—Gadia Satan Soo u Yan We!

Kuran—Gadia Satan Soo u Yan We!

“Kuran nen kpaa, orihyom wen diabolo ngu zenden er begha u tan kume nahan, keren or u una ya yô.”1 PET. 5:8.

1. Pase er ortyom ugen yange va hingir Satan yô.

SHA hiihii la, ortyom ugen lu kôôsôô a Yehova. Nahan kpa, shighe kar yô, ortyom ne hii u tômon ér uumace ve civir un. A u yange ma dugh isharen ne ken a na kera la yô, a de i vese ken a na zan zan a kar eren isholibo. (Yak. 1:14, 15) Mba yer ortyom u yange “tile sha mimi ga” ne hegen ér Satan. Yange hemba Aôndo ato shi hingir “ter u aie” kpaa.—Yoh. 8:44.

2, 3. Ishember i “Satan” man “Diabolo” man “tseyô” kua “zegedarakon” la pase se nyi sha kwagh u orihyom u Yehova u hemban cii laa?

2 Hii shighe u Satan hemba ato la je, a hingir orihyom u Yehova u hemban cii, shi uumace kpa a soo kwagh ve ga. Ati a i ne Satan la pase er a lu or u wan ifer kpishi yô. Inja i iti i Satan la ér “orhendankwagh,” man iti ne tese er ortyom u wan ifer ne a vende u suen hemen u Aôndo la, shi a ker u ihyom shi a lu nôngon ityav a u kpoghuloo yô. Satan soo u been a hemen u Yehova la sha, hemba hanma kwagh ugen cii.

3 Bibilo yila Satan ken Mpase 12:9 ér Diabolo, inja na yô ér “ormsende.” Kwagh ne umbur se er Satan a vihi Yehova iti sha u kaan ér ngu oraie yô. Shi i yila Satan ér “tseyô,” nahan umbur se kwagh u vihin tsung u yange er ken sule u Eden shighe u Satan bume Ifa sha ikyev i iyô la. I yila Satan kpaa ér  “zegedarakon,” nahan umbur se kwagh u inyamkyume i cier iyol, man iti ne kuma sha na, sha ci u sar un tsung u vihin awashima u Yehova shi timin ior Nav.

4. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

4 Kwagh ne tese wang ér, Satan ka or u i hembe saren un cii u vihin mtil sha mimi wase yô. Ka sha ityôkyaa ne man Bibilo i we se kwagh heen nahan ye, ér: “Lu nen geng ge geng shi kuran nen kpaa, orihom wen diabolo ngu zenden er begha u tan kume nahan, keren or u una ya yô.” (1 Pet. 5:8) Sha nahan yô, ngeren ne una lu timen sha aeren atar a Satan a a ne ve i gbe u se kura ayol a ase sha ikyev i orihyom u Yehova man u ior Nav la yô.

SATAN NGU A TAHAV

5, 6. (a) Ôr akaa a a tese ér mbatyomov ka ior ‘mbaageev’ yô. (b) Satan ngu “a tahav mbu kuugh” sha nyi gbenda?

5 Ior mba ken jijingi mba i yer ve ér mbatyomov la ka “mbaageev.” (Ps. 103:20) Mbatyomov hemba mban a kwaghfan man agee a uumace; ve hemba uumace yem zende zende. Nahan kpa, mbatyomov mbajighjigh mba eren tom a agee a ve sha inja. U tesen ikyav yô, sha shighe ugen la ortyom u Yehova wua ushoja mba Ashiria 185,000 mba ve lu mbaihyomov mba Mbaiserael la. Lu kwagh u orumace môm tseegh nana fatyô u eren ga; ikyumutya jimin cii je kpa ia fatyô ga yô. (2 Utor 19:35) Shi sha shighe ugen la di, ortyom ugen er tom a kwaghfan na man agee na a a hembe a orumace la, dugh mbaapostoli mba Yesu ken gaadi kera. Er mbakuran lu ikyua nahan kpa, ve nenge er ortyom la va bugh hunda dugh mbaapostoli ken gaadi kera shi hide wuhe her ga!—Aer. 5:18-23.

6 Er mbatyomov mbajighjigh ve eren tom a tahav vev sha inja nahan kpa, Satan yô eren tom a mi sha ifer. Ka mimi, Satan ngu a tahav kpishi, shi una fatyô u tuur ior eren kwagh! Ruamabera ôr kwagh na ér, ngu “tor u tar ne” kua “aôndo u tar u ainge ne.” (Yoh. 12:31; 2 Kor. 4:4) Satan Diabolo ngu “a tahav mbu kuugh” je kpaa. (Heb. 2:14) Kpa kwagh ne tese ér ka un a woo hanma or cii ga. Nahan inja i kwagh ne ér nyi? Hiihii yô, tar ne iv a aeren a Satan, er ihyom i kôron man ipila nahan. Kwagh u sha uhar yô, Ifa yange na jighjigh a aie u Satan la, Adam di hemba Aôndo ato, nahan isholibo man ku samber sha uumace cii. (Rom. 5:12) Sha nahan yô, se fatyô u kaan ser, Diabolo ngu “a tahav mbu kuugh.” Satan ngu “orwuanor,” er Yesu yange yila un nahan. (Yoh. 8:44) Satan ka orihyom u lun a tahav jim jim!

7. Azôv tese ér nga a tahav nena?

7 Ka sea hendan a Satan yô, se mba hendan a na man mba ve te ikyaa a na shi ve vende hemen u Aôndo la cii. Mba ve dondo un ijime la kua ikpela i azôv shin mbatyomov mbagenev kpishi mba hemban Aôndo ato. (Mpa. 12:3, 4) Azôv tese ashighe kpishi ér a hemba uumace tahav, nahan ka a na ve ican kpoghuloo. (Mat. 8:28-32; Mar. 5:1- 5) Mayange de nengen wer, mbatyomov mba bov shin “tor u ujijingi mba bov” la yina agee ga. (Mat. 9:34) Aluer Yehova wase se ga yô, mayange se fatyô u nôngon num a Satan hemban ga.

SATAN VIHI TU

8. (a) Ka nyi i lu awashima u Satana? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Ka nyi u nenge a mi i tesen ér tar ne vihi tu vough er Satan nahana?

8 Apostoli Peteru yange tôô Satan kar sha “begha u tan kume.” Takerada ugen pase ér, ishember i ken zwa Grika i i gem ér “tan kume” la, ngi ôron kwagh u “mngor u inyamkyume shighe u ijen i ker i tsung” yô. Kwagh ne pase mlu u Satan  vough! Er tar ne cii u lu sha ikyev i Satan nahan kpa, kuma un ga; ngu keren ior mba una ya yô her sha ci u ijen kôr un tsung. (1 Yoh. 5:19) A de akaa cii, a ver ishima na sha asande a mba i shigh ve mkurem, mba mba ve lu “iyôngo igen” la ve kohol ve la. (Yoh. 10:16; Mpa. 12:17) Satan ngu keren u yan ior mba Aôndo cii. Mtev u sha ican u Satan a ve mi sha mbadondon Yesu, hii sha ayange a mbaapostoli la je zan zan hegen ne, tese er a vihi tu yô.

9, 10. (a) Satan yange nôngo ér una yange awashima u Aôndo lu a mi sha ikyurior i Iserael la nena? (Tese akav.) (b) Satan yange lu a ityôkyaa i vesen i veren ishima na cii sha ikyurior i Iserael u tsuaa la sha ci u nyi? (c) Or u civir Yehova nyian ka nana er isholibo i vesen nahan, u nenge wer ka i lu Diabolo ken ishima nena?

9 Er Satan a lu nôngon ér una yange awashima u Yehova yô, ngu tesen tu vihin na sha gbenda ugen kpaa. Begha u ijen i ker un tsung yô, kunya ngu ker un a inyam ga; zungu inyam i a soo u wuan la mhôônom ga, shi ka una wua i kpa, a lu a afanyô a vaan ga. Kape Satan kpa a lu a kunya sha mba a lu keren u yan la ga je la. Ikyav i tesen yô, u nenge wer yange a lu Satan ken ishima nena, shighe u nenge Mbaiserael lu eren asorabo, amba er idya man hua nahan la nena? U fatyô u nengen ken ishima you er Satan lu ember mhembe na shighe u a nenge a akaa vihin tsung a a due ken idya i Shimeri man hua u Gehashi la kpa?Num. 25:6-8, 14, 15; 2 Utor 5:20-27.

Satan ka a ember shighe u or u civir Yehova nan er isholibo yô (Nenge ikyumhiange i sha 10 la)

10 Ityôkyaa i vesen yange lu i i na ve Satan ver ishima na cii sha Iserael u tsuaa la yô. Satan yange fa er lu u ikyurior la ia mar Mesiya, u una cagh un ityough shi una tese er i lu Yehova a kom u hemen yô. (Gen. 3:15) Satan soo ér Mbaiserael ve za ikyura ga, nahan a nôngo sha afatyô na cii sha u ve er isholibo ve vihi mlu ve a Aôndo. Mayange kunya kôr Satan a Davidi shighe u er idya la ga, shi Mose kpa mhôônom kôr un a na shighe u i yange profeti la u nyôron ken Tar u ityendezwa la ga. Shighe u isholibo i vesen i hôngor or u civir Yehova yô, kwagh la ka na Satan a ember je ka ashe tugh ga. Mimi yô, kwagh ne ka kwagh môm ken igbenda i Diabolo a lu lahan Yehova yô.—Anz. 27:11.

11. Alaghga lu nyi i na ve Satan de akaa cii gema ishima na ver sha Sara?

 11 Ishima yange hemba vihin Satan a tsombor u Mesiya una va ker la. Ikyav i tesen yô, nenge ase kwagh u i kaa a Aberaham ér una hingir “ikyurior i vesen” ve ica gba ga maa er la. (Gen. 12:1-3) Shighe u Aberaham man Sara za ken Igipiti la, Farao kaa ér i va a Sara hen ya na; a shi nan kpa a soo ér a hingir kwase na. Nahan cii kpa, Yehova kura Sara, shi yima un hen shighe u taver tsung ne. (Ôr Genese 12:14-20.) Er kera shi ica ga u a mar Isaka la, imba kwagh ne er ken gar u Gera. (Genese 20:1-7) Lu Satan lu tuur ken ijime ér akaa ne a er yee? Satan yange hen ér una mee Sara u undu gar u Ur, u lu yôughyôugh, lu za tsan ken utenti la, sha idwer i tor i taver ishe i Farao man Abimeleki maa la nahan, una gbaa? Satan yange lu henen ér Sara una venda nom na kua Yehova, una za vôso Farao shin Abimeleki? Bibilo ôr se ga, kpa se mba a ityôkyaa i injaa i nan jighjigh ser Diabolo yange una kercio u yangen Sara u maren vor u ityendezwa la yô, ma saan un iyol kpishi je. Luun er ivese man iti i kwase u injaa ne, kua mlu na vea Yehova yange una vihi yô, ishima ma za Satan iyol cuku sha kwagh la ga. Nenge imba er Satan a vihi tu ne sha wono!

12, 13. (a) Satan yange tese tu vihin na shighe u i mar Yesu la nena? (b) U hen wer ka mnenge u nyi Satan a lu mi sha kwagh u mbayev mba Yehova a doo ve ishima shi ve lu nôngon ér vea civir Un nyian laa?

12 Aberaham yange kpe kera, anyom nga kar udubu imôngo yô, i va mar Yesu. Mayange de henen wer Satan nenge wanikyundan ne ér a kuma ashe shin a doo ishima ga. Sha ci u nyi? Sha ci u Satan fa ér wanikyundan ne una vese a hingir Mesiya u i tôndo zwa a mi la. Mimi yô, Yesu lu vegher u vesen u vor u Aberaham, u ua va ‘vihi aeren a diabolo kera’ yô. (1 Yoh. 3:8) Satan yange una nenge a kwaghbo cuku sha kwagh u wuan wanikyundan la ga. A soo kwagh u dedoo ga cii. Er wanikyundan ne lu Yesu je yô, Satan kera timbir ga cii; a ker gbenda u been a na sha. Kpa a er nena?

13 Shighe u mbakpehen ishor sha asan va pine Tor Herode kwagh u “Tor u Mbayuda u i mar Un” la, ishima vihi un pev, nahan a kange ishima ér saa un wua un. (Mat. 2:1-3, 13) Yange nôngo ér i bee a wanikyundan ne sha, nahan a na wada ér i za wua mbayevnomso mba ve lu ken Betelehem kua ken ityar i i kase un la cii, hii sha mba ve lu anyom ahar kua mba ve yina nahan la kpaa. (Ôr Mateu 2:13-18.) Yesu yange war ku shighe u i tim anikyundanev sha gbenda u kpiligh iyol ne. Kpa kwagh ne gema pase se nyi sha kwagh u orihyom wase Satana? Kwagh ne tese wang ér uma u or gba Diabolo kwagh cuku tsô kpaa ga. Kunya ngu ker un a mbayev gbenda môm ga. Sha kpôô yô, Satan ka “begha u tan kume.” Nahan mayange i de hungur we er a vihi tu tsung ga!

SATAN KA OR U TSUGHUN IOR

14, 15. Satan “pir [mbananjighjigh ga] ashe a asema” nena?

14 Saa Satan una tsugh ior ve una fatyô u nan ior vea de u civir Yehova, Aôndo u dooshima la ye. (1 Yoh. 4:8) Satan za hemen u tsughun mba ve lu “mbaibanave ken jijingi” la sha u una yange ve u yan ikyar a Aôndo. (Mat. 5:3) A “pir [mbananjighjigh ga] ashe a asema sha u ve̱ de nengen a iwanger i Loho u Dedoo u iengem i Kristu u A lu ibeen i Aôndo la ga.”—2 Kor. 4:4.

15 Kwaghaôndo u aiegh ka môm ken igbenda i vesen i Satan a tsughun ior a mi yô. Ka una nenge ior vea civir uter mba tsev shin akaa a i gbe la, shin annyamev  shin ma or gayô ma kwagh ugen, a lu Yehova, u a lu Aôndo u “gban iwuhe” shin a soo ér i civir un tseegh la ga yô, i doo un je i zua ga! (Eks. 20:5) Ior kpishi mba ve henen ér mba civir Aôndo sha inja la je kpa, akaa a mimi ga a ve ne jighjigh a mi la, man aeren a ikyoo ga agen wa ve abata her. Mba ken mlu u kunya kpen kpen, vough er Mbaiserael mba yange Yehova lu nan ve iwasen la nahan. Yehova kaa a ve ér: “Ka nyi man ne vihin inyaregh sha kwagh u a lu kwagh u yan ga, man tom wen u tsung kpaa sha kwagh u a lu u yan kuman ga nahana? Ver nen ato her a Mo, sule nen iyol sha u ungwan, ya nen kwagh u a lu u dedoo yô, man i̱ doo uma wen iyol a taryan u wan ahôm.”—Yes. 55:2.

16, 17. (a) Yesu yange kaa a Peteru ér: “Hirem ken ijime kera, Satan” sha ci u nyi? (b) Satan una fatyô u tsughun se sha u se de u kuran nena?

16 Satan una fatyô u tsughun mba ve civir Yehova sha gbashima la je kpaa. Ikyav i tesen yô, nenge ase kwagh u yange er, shighe u Yesu kaa a mbahenen nav ér ica a gba ga tsô a wua un la. Apostoli Peteru maa due a na ken hua, za ôr kwagh a na a awashima u inja ase je, a kaa ér: “Aôndo A̱ bunde kwagh la, Tere, a̱ de tseren We ga.” Kpa Yesu gema kaa a Peteru ér: “Hirem ken ijime kera, Satan.” (Mat. 16:22, 23) Yesu yila Peteru ér “Satan” sha ci u nyi? Sha ci u Yesu fa kwagh u ica a gba ga tsô una er yô. Shighe yange kuma u una kpe sha u una na naagh ku paan uumace shi tesen er Diabolo a we aie yô. Hen imba shighe u ican tsung ne nahan, lu kwagh u Yesu una kaa ér “Aôndo A̱ bunde kwagh” la ga. Aluer un de u kuran yô, una lu eren kwagh u Satan soo ér una er la jighilii.

17 Er se zurum a mkur u tar ne yô, se kpa se mba ken ashighe a ican. Satan soo ér se de u kuran, se yem keren kwagh u se er ve se za ikyura ken tar ne, maa i hungur se er mkur a zurum yô. Mayange de lumun wer kwagh ne a er u ga! Kpa za hemen u “kuran.” (Mat. 24:42) Mayange de lumun a aie u Satan a samber a mi ér mkur zurum ga, shin mkur una va tsô kpaa ga la ga.

18, 19. (a) Satan ka a nôngo sha u una tsugh se sha gbenda u se nengen ayol a ase la nena? (b) Yehova ka a wase se se za hemen u lun geng ge geng shi kuran nena?

18 Gbenda ugen kpa ngu u Satan ka a nôngo u tsughun se yô. A soo ér se na jighjigh ser, se kuma u Aôndo una tese se dooshima na ga, shi una de se a asorabo a ase kpaa ga. Akaa ne cii ka mbaaie mba Satan a samber a mi yô. Ka an jighilii nahan Aôndo a nenge ér nan kuma u una tese nan dooshima na ga? Ka Satan. Ka an jighilii nahan mayange Aôndo una de nan a kwaghbo u nan ga? Ka Satan her tsô. Kpa se yô, Bibilo pase se wang ér: “Aôndo ban a perapera ga. Tom wen ua hungur Un ga, shin dooshima u ne tese sha ci u iti Na kpaa ga.” (Heb. 6:10) Yehova ka a wuese er se lu nôngon ser se er ishima na la, shi tom wase kpa ua lu gbilin ga. (Ôr 1 Mbakorinte 15:58.) Nahan mayange se lumun a aie u Satan a samber a mi la ga.

19 Er se hen nahan, Satan ngu a tahav shi a vihi tu shi tsughun ior. Nahan se er nan ve se hemba imba orihyom ne ityava? Yehova kende se ave ave ga. Mkaanem nam ka ma pase se igbenda i Satan, shi “se kera lan ayom a na ga.” (2 Kor. 2:11) Aluer se fa ayom a Satan yô, a hemba lun se ican ga u zan hemen u kuran shi lun geng ge geng. Kpa u fan ayom a Satan tseegh la kpa kuma ga. Bibilo kaa ér: ‘Hendan nen a diabolo tsô una yevese ne.’ (Yak. 4:7) Ngeren u dondon la una time sha igbenda itiar i se fatyô u nôngon ityav a Satan hemban yô.