Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Mei 2015

 NGEREN U PASEN YIASE YASE M

M Nenge A Dooshima hen Ijiir i Yôron Iwer La

M Nenge A Dooshima hen Ijiir i Yôron Iwer La

KWAGH u vesen u ior mba Aôndo ve eren hanma shighe yô, ka u yan kwaghyan u ken jijingi imôngo sha tebur u Yehova. Ior mba Yehova ka vea kohol imôngo sha ci u yan kwaghyan u ken jijingi yô, ve karen ayol a ve kwaghyan u yolough la kpaa, nahan kwagh ne a na i seer saan ve iyol.

Ken uwer u Setemba inyom i 1919 la, Mbahenen Bibilo er mkohol u vesen ugen ayange anigheni hen geri u Cedar Point, kpentar u Ohio, ken tar u Amerika. Yange gba u uhôtel mba i haya la vea na mba ve za mkohol la ayou atsan kua kwaghyan, kpa ior udubu imôngo za gema va mba i fa ér mba van ga yô. Er ior ngee gande mbakaren kwaghyan ken inya yô, mbakaren kwaghyan mban kpishi de tom la yem kwagh ve. Manija u uhôtel mbara kera fe kwagh u una er ga yô, a pine agumaior a a va mkohol ne la iwasen, nahan ve kpishi ve lumun u nan iwasen. Sadie Green lu môm ken agumaior ne. A kaa ér: “Yange lu hiin yam u nan ior kwaghyan je la, kpa doo se u eren tom ne.”

Tar u Sierra Leone, ken inyom i 1982 la

Ken anyom a dondo la cii, i geman yôron sha mbamkohol mba vesen, nahan kwagh ne bugh ior kpishi ian i nan ayol a ve sha u eren tom sha ci u anmgbianev vev mba kasev man mba nomso. Shi er agumaior kpishi lu eren tom vea mbananjighjigh mbagenev imôngo yô, kwagh ne wase ve u tsuan akaa a ken jijingi a vea er yô. Anmgbian u kwase ugen, iti na ér Glady Bolton, yange kar ior kwaghyan sha mkohol u vesen ken inyom i 1937 la. A kaa ér: “Yange m zua vea ior mba ve due sha ajiir kposo kposo yô, nahan ve pasem er ve lu nôngon a mbamzeyol vev la. Ka hen shighe ne kpa m hii u lun a isharen i hingir pania la ye.”

Anmgbian u kwase ugen u yange za mkohol u vesen yô, iti na ér Beulah Covey, kaa ér: “Ishima i anmgbianev ka ve na sha tom ne la ka i na yô, hanma kwagh ka a za i doo.” Nahan cii kpa, tom ne lu a mbamtaver ker. Ka er yange se za nyôr hen agirigi u anumbegh ugen ken gar u Los Angeles, kpentar u California ken inyom i 1969 la cii ve anmgbian Angelo Manera mase kaven ér i tsua un ér a lu ityough sha mbakaren kwaghyan ye. A kaa wener, “Tom u i nam ne lu kwagh u hemban kpiligh mo iyol ken uma wam cii!” Yange se time inya se wa gôngulbua yina mai môm, se urugh mkurem ma gaase se va a mi ken kicin sha u wan agoyol sha mkohol u vesen ne!

Gar u Frankfurt, tar u Jamani, ken inyom i 1951 la

Ken tar u Sierra Leone inyom i 1982 la, yange gba u anmgbianev mba eren tom kpoghuloo mba ve na ayol a ve la vea za vande huran toho kera cii ve, vea mase eren ijiir i yôron nan ior sha ikyav mbi tomov mbi ve lu a mi la ye. Ken gar u Frankfurt, tar u Jamani inyom i 1951 la anmgbianev mba fan igbenda kposo i eren kwagh za kôr girgidogo igen  haya. Igirgi ne lu a mtem 40 ma i yôron a mi yô. Hanma ihwa cii yô, mbakaren kwaghyan ve na iorov 30,000 kwaghyan. Mbazan mkohol yange ve va a ahô man ufôôku mba yan kwaghyan a mi sha er vea pande mbakiren ikyav mba kuman iorov 576 la tom yô. Ken gartamen u Yangon, tar u Myanmar, mbayôroniwer mba fan kwagh yange ve waan mkem akuma akuma sha kwaghyan u ve eren sha ci u mba ve mough ken ityar igen ve va mkohol la.

“YANGE VE TILE SHA VE YA KWAGHYAN”

Anmgbian u kwase ugen, iti na ér Annie Poggensee yange zua a iveren shighe u a tile ken oo ibyugh ibyugh sha gôgô nongo sha mkohol u vesen ugen ken tar u Amerika, ken inyom i 1950 la. A kaa ér: “Shighe u anmgbianev mba kasev uhar lu lamen sha kwagh u tso u ve nyôr ken veghertar u Yuropa, ve mough ve va mkohol la, m kegh ato a ve zulee sha iliam ve i kundun iyol la.” Hanmô ve nan pase er Yehova wase nan u van mkohol ne yô. Annie kaa ér: “Or môm kpa saan nan iyol hemba anmgbianev mba kasev mba uhar mban ga. Shighe u ve vihi sha nongo man oo u u ta ve la cii lu ve kwagh ga.”

Gar u Seoul, tar u Korea, ken inyom i 1963 la

Sha mbamkohol mba vesen mbagenev kpishi, i er utenti mba zegenan mba i ver utebur mba taven geng, mba tilen her yan kwaghyan, mba ve na ior ve ya kwaghyan fese ve kar sha, mbagenev ve zua a ian i ve kpa vea ya kwaghyan yô. Yange i koso ior udubu udubu shighe u kwaghyan u atetan la nena? Orgen u lu Orshiada ga yô, kaa ér: “Kwagh u kwaghaôndo la tsume. Ka ve tile sha ve ya kwaghyan.”

Yange kpiligh mbautahav mba ader a pupuu kua mbautahav mba ken shoja iyol sha gbenda u se lu eren akaa a vough vough la. Mbavesen mba ken shoja i Amerika yange ve za nenge ijiir yase i karen ior kwaghyan i hen agirigi u anumbegh ugen ken kpentar u New York la mba been yô, ve taver Kurutya ugen, u hemen shoja i Ingila i nôngon ityav, u i yilan un ér Faulkner la ishima ér un kpa a za nenge ijiir shon. Nahan Kurutya ne vea kwase na va mkohol u ken inyom i 1955, u lu a itinekwagh ér “Triumphant Kingdom” (Tartor U U Hembe Cii La) u i zua hen gar ugen ken tar u Ingila la. A kaa ér, yange un nenge er dooshima lu hen ijiir i karen kwaghyan ne kpishi yô.

Anmgbianev yange ve tese dooshima shi ve na ayol a ve sha u karen mba ve va mkohol u vesen la kwaghyan u dedoo, kpa geman taver ishe ga, upuembaanyomov kar imôngo. Kpa cii man i er zegetom ne yô, ashighe kpishi i gba u anmgbianev kpishi vea na ayol a ve u eren tom ne shighe gôgônan, shi ve ungwa kwagh môm sha mkohol ga shin vea ungwa kpa i lu di cuku tseegh tsô. Shighe u kwavanyom u 1970 lu zan u za been la, sha ajiir kpishi i kera yôron sha mkohol u vesen joo ga. Maa ken mhii u inyom i 1995 la, i kaa a anmgbianev ér vea vaan mkohol u vesen yô, ve vaan a kwaghyan ve. Kwagh ne na yô, mba ve eren kwaghyan ve naan ior la zua a ian i ungwan akaaôron sha mkohol shi lun imôngo vea Mbakristu mbagenev. *

Nenge imba er yange a doo Yehova a mba ve er tom kpoghuloo sha u nan anmgbianev vev iwasen la sha wono! Alaghga a vihi mbagenev er i de u yôron sha mkohol nahan, sha ci u tom ne yange u doo ve kpen kpen. Kpa kwagh u vesen yô, ka un ne: Ka dooshima a ze hemen u lun kwagh u vesen sha mbamkohol mba vesen asev ye.—Yoh. 13:34, 35.

^ par. 12 Nahan kpa, aan a tom nga her kpishi a ior vea fatyô u nan ayol a ve sha u wasen agbaratom agen sha mkohol yô.