Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Aipor 2015

U Ya Ikyar a Yehova sha Mimi Kpa?

U Ya Ikyar a Yehova sha Mimi Kpa?

“Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.”—YAK. 4:8.

1. Er nan ve i gbe kpee u se nôngo ikyar i se ye a Yehova la ia tavera?

U NGU or u u tsegh iyol you sha ci u Aôndo, i er u batisema, nahan u hingir Orshiada u Yehova yôô? Aluer ka nahan yô, u ya ikyar i doon tsung a Aôndo. Nahan kpa, tar u Satan man mbamyen asev vea fatyô u nan ikyar i se ye a Aôndo la ia kera taver ga. Kwagh ne una fatyô u eren hanma Orkristu cii. Sha nahan yô, gba kpee u se nôngo ikyar i se ye a Yehova la ia taver.

2. (a) Ka nyi i lu ikyaryana? (Nenge ngeren u shin kpe la.) (b) Se taver ikyar i se ye a Yehova la nena?

2 U ya ikyar a Yehova sha mimi kpa? U soo wer i tavera? Yakobu 4:8 pase er u er ve u ya ikyar ne yô, ér: “Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.” Umbur wer kwagh ne ka kwagh u iorov uhar i gbe u vea er yô. * Ka sea tsua u kporom ikyua a Aôndo yô, un kpa a tsua u kporom  ikyua a vese. Aluer se mba kporom ikyua a Yehova seer a seer yô, kure kure tsô ikyar i se ye a na la ia taver. Kwagh ne una na yô, ikyar la ia lu i mimi. Maa se hingir u lun a vangertiôr u Yesu kpa lu a mi ve kaa ér: ‘Un u A tindim la, ka u mimi je,. . . M fa Un’ la. (Yoh. 7:28, 29) Nahan kpa, ka akaa agen a nyi jighilii nahan se er ve se fatyô u seer kporom ikyua a Yehova?

U fatyô u lamen a Aôndo nena? (Nenge ikyumhiange i sha 3 la)

3. Ka nyi ka i wase se ve se fatyô u lamen a Yehova?

3 Kwagh u hange hange u una wase se u kporom ikyua a Yehova yô, ka u lamen vea na hanma shighe. U lam a Aôndo nena? Aluer u ngu ica a ijende you nahan, ka ne er nan ve ne lam ayol a ene? Alaghga tsô ka ne ngeren ayol a en washika shin ne lamen sha telefon fele fele. U fatyô u lamen a Yehova sha u eren msen hen a na hanma shighe cii. (Ôr Pasalmi 142:2.) Shi ka u de Yehova a lam we, sha u ôron Mkaanem nam ma a ne i nger la, shi gbidyen kwar sha mi hanma shighe. (Ôr Yesaia 30:20, 21.) De se nenge er iliam you a Yehova la ia fatyô u taver ikyar i u ye a na la, nahan una hingir we Ijende i mimi yô.

BIBILO I HENEN KA GBENDA U YEHOVA A LAMEN A VESE YÔ

4, 5. Yehova ka a lam a we ken Mkaanem nam ma a ne i nger la nena? Tese ikyav.

4 Bibilo ngi a loho u Aôndo u u lu sha ci u uumace cii je ka u henen a hen ga. Kpa Bibilo pase kwagh u we iyol you u er ve u seer kporom ikyua a Yehova kpa? I pase yum. Nena? Wea ôron Bibilo hanma shighe shi wea henen i yô, fa er i lu u ken ishima sha kwagh u u lu ôron la, shi hen sha gbenda u u dondo kwagh shon ken uma wou la kpaa. Aluer u ngu eren nahan yô, a tese ér u ngu den wer Yehova a lam a we ken Mkaanem nam. Kwagh ne una na u hemba lun kôôsôô a na.Heb. 4:12; Yak. 1:23-25.

5 Ikyav i tesen yô, ôr shi gbidye kwar sha mkaanem ma Yesu ma ma kaa ér “de koson nen akaa a injaa sha ci wen shin tar ne” ga la. Aluer u nenge wer u ngu vanden keren Tartor u Aôndo yô, u nenge er i doo Yehova a we yô. Nahan kpa, aluer u nenge wer gba u u pande akaa kpishi ken uma wou, sha er u hemba nan ishima sha kwagh u Tartor yô, tese je ér Yehova wase u u kaven kwagh u u er ve u seer kporom ikyua a na yô.Mat. 6:19, 20.

6, 7. (a) Bibilo i henen ka i na Yehova a doo se ishima shi un kpa kwagh wase a doo un ishima nena? (b) Doo u se henen Bibilo a awashima u nyi?

6 Aluer se mba henen Ruamabera yô,  kwagh ne una wase se u fan akaa a se er ve se taver ken jijingi la tseegh ga, kpa una wase se u fan igbenda i Yehova i doon tsung la kpaa, nahan kwagh na una hemba doon se ishima. Er Aôndo a lu doon se ishima seer a seer la, se kpa se lu doon un ishima seer a seer, nahan se hingir a na kôôsôô.Ôr 1 Mbakorinte 8:3.

7 Nahan cii kpa, cii man se kporom ikyua a Yehova yô, gba hange hange u se henen kwagh na a awashima u injaa. Yohane 17:3 kaa ér: ‘Uma u tsôron yô, ka u ve̱ fa U, We Aôndo u mimi tswen, man shi Un u U tindi la, ka Yesu Kristu.’ Nahan awashima wase i de lu u zuan a mfe tseegh tsô ga, kpa i lu u seer ‘fan’ injaor i Yehova a lu la.Ôr Ekesodu 33:13; Ps. 25:4.

8. (a) Er 2 Utor 15:1-5 a pase nahan, ka nyi mbagenev vea fatyô u henen sha gbenda u Yehova er kwagh a Tor Asaria laa? (b) Aluer se fa Yehova yô, ka mnenge u nyi i doo u se lu mi sha gbande u a er ma kwagha?

8 Se hingir kôôsôô a Yehova yô, Bibilo ia kera pase se wang er i hii ve yange er akaa agen ga je kpa, ishima ia za se iyol ga. Ikyav i tesen yô, u nenge gbenda u Yehova yange er kwagh a Tor Asaria u ken Yuda la nena? (2 Utor 15:1-5) Umbur wer shin er “ior lu nan nagh shi lu nanden kwaghhumandoon sha ajiir a taven sha la her” nahan kpa, Asaria yô, “er kwagh u dedoo sha ishigh ki TER.” Nahan cii kpa, “TER haa tor la imande, zan zan kar kpen a mi.” Sha ci u nyi? Bibilo pase ityôkyaa ga. Nahan doo u kwagh ne una za se iyol, se lu henen ser Yehova yange tsaha Asaria a ityôkyaa ga shinii? Aluer se fa igbenda i Yehova tsembelee yô, se lu a zayol sha kwagh ne ga. Heela tseegh ga, shi se fa ser hanma shighe cii Yehova ka a ‘tsaha or akuma akuma.’ (Yer. 30:11) Mfe ne una na se se lu a vangertiôr ser, aluer se fa ityôkyaa i yange na ve Yehova er kwagh a Asaria nahan ga je kpa, se fatyô u nan jighjigh ser ijirôron na la ka i mimi.

9. Ka akaa a Bibilo i seer pasen se sha kwagh u Asaria la a nyi, a wase se u kaven er yange hii ve Yehova haa un imande?

9 Nahan kpa, Bibilo seer pasen se kwagh u Tor Asaria u i yilan un kpaa ér, Tor Ushia la ijiir igen. (2 Utor 15:7, 32) Bibilo ôr Kwagh na ken 2 Kroniku 26:3-5, 16-21 ér, “A er kwagh u dedoo sha ishigh ki TER.” Kpa shighe kar yô, “ishima gengese un.” Er iyol gengese un yô, a nôngo wener una er kwagh u lu upristi tseegh i na ve tahav mbu eren yô. Upristi iorov 81 va kaa a na ér kwagh u a soo u eren la ka u sha mi ga. Nahan Ushia er nena? A tese er un gengese iyol yô. “Ishima vihi” un a upristi mbara. Nahan, kera kpiligh se iyol er hii ve Yehova haa un imande la ga!

10. Er nan ve i doo u hanma shighe cii yô, se ker ser Yehova a pase se akaa a a eren la ga, man se er nana ve se seer lun a vangertiôr ken igbenda i Yehova i perapera laa?

10 Kpa doo u kwagh u vesen ne una hungur se ga. Luun er Mkaanem ma Aôndo seer tan iwanger sha kwagh u Tor Asaria ne ga, er akaa agen kpa i seer tan iwanger sha mi ga la di ye? Ma u nenge wer Aôndo kera ngu perapera ga shinii? Shin ma u nenge wer Bibilo ôr akaa kpishi a a ne se lu a vangertiôr ser hanma shighe cii yô, Yehova una er kwagh u vough, shi ka un kpa a we atindi sha kwagh u vough man u bo? (Dut. 32:4) Er se lu fan Yehova seer a seer la, se seer lun a iwuese sha igbenda na shi una hemba doon se ishima cii, je yô, se kera ker ser a pase se hanma kwagh u a eren ga. Fa wer cii man u seer lun a iwuese ne yô, a gba u u nôngo u henen Mkaanem ma Aôndo kpoghuloo shi u gbidyen kwar sha akaa a a er ker la. (Ps. 77:12, 13)  Kwagh ne una na yô, ikyar i u ye a Yehova la ia seer taver shi una hemba lun we or kpôô kpôô.

LAMEN A YEHOVA KEN MSEN

11-13. Er nan ve u fe wer Yehova ongo msene? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

11 Ka sea eren msen yô, se kporom ikyua a Yehova, shi se wuese un shi se sugh un shi se ker gbendatesen na. (Ps. 32:8) Kpa cii man u lu a Yehova kôôsôô yô, gba kpee u u na jighjigh wer ongo msen.

12 Ior mbagenev na jighjigh ér msen ka kwagh u ka a na i saan se iyol tseegh tsô yô. Ve na jighjigh ér msen ka a wase or u gbidyen kwar sha zayol u nan zulee, nahan nan ker gbenda u sôron zayol shon. Ka mimi, msen una fatyô u wasen we sha imba gbenda la. Kpa dugh ngura kera yô, er nan ve u fe wer Yehova ongo mbamsen ou mba u er sha ishima i môm laa?

13 Time ase sha kwagh ne: Shighe u Yesu lu Sha la, a nenge iyol na er Yehova ungwan mbamsen mba uumace mba ve civir un la yô. Shighe u Yesu lu eren tom na shin tar ne la, msen lu un gbenda u pasen Ter na u Sha la mbaawashima nav. Yesu yange ma tôô tugh jimin cii u eren msen, luun er yange fa ér Yehova ngu ungwan ga yôô? (Luka 6:12; 22:40-46) Luun er msen ka kwagh u nan se mpeveryol tseegh tsô yô, Yesu yange ma tese mbahenen nav u eren msenee? Ikyav tese wang ér, Yesu yange fa ér msen ka gbenda kpôô kpôô u lamen vea Yehova. Sha shighe ugen la, Yesu kaa ér: “Tere, M sugh U er U ongom yô; kera je kpaa M fa er U ongom keke yô.” Se kpa se fatyô lun a vangertiôr ser Yehova “ongo msen.”—Yoh. 11:41, 42; Ps. 65:2.

14, 15. (a) Aluer se mba pasen Yehova kwagh u se soo la ken msen jighilii yô, se zua a iwasen nena? (b) Mbamsen mba anmgbian u kwase ugen yange ve wase un seer taver ikyaryan na vea Yehova nena?

14 Ashighe agen adooga Yehova una ungwa mbamsen ou kpa u fatyô u fan ga. Kpa aluer u ter akaa a u soo la jighilii ken mbamsen ou yô, u hemba kaven wang er Yehova a ongo mbamsen ou yô, nahan u seer lun kôôsôô a Na. Aluer u  pase Yehova hanma kwagh u a lu zan we iyol la cii jighilii yô, una hemba kporom ikyua a we.

15 Time ase sha kwagh u er anmgbian u kwase u i yer un ér, Kathy la yô. * Yange duen kwaghpasen hanma shighe, kpa i gema i saan un iyol ga. A kaa ér: “Yange m soo kwaghpasen ga. Jighilii yô, kwaghpasen yange doom ishima cuku ga. M va den tom uke u eren yô, ortamen ugen kaa a mo ér un ver ishima ér mo m er pania; shi a nam foom u apelekeshen u nyôron pania kpaa. Nahan m mlumun u eren tom pania, kpa m hii u eren msen hanma iyange mer Yehova a wasem me soo tom pania.” Yehova yange ungwa mbamsen nav kpa? A kaa ér: “M er pania hegen ka anyom atar je ne. Er ka m duen kwaghpasen hanma shighe shi m henen kwagh hen anmgbianev mba kasev mbagenev yô, kure kure tsô m seer fan kwaghpasen. Nyian ne, kwaghpasen doom ishima kpen kpen. Heela tseegh ga, m ngu a Yehova kôôsôô hemba er ngise m lu a na la.” Sha mimi yô, mbamsen mba Kathy mbara yange ve wase un seer lun a Yehova kôôsôô.

ER CI WOU

16, 17. (a) Ka nyi i gbe u se er ve se ya ikyar a Yehova kôôsôô shi ia lu taver seer a seere? (b) Ka mtaver u nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon laa?

16 Se fatyô u zan hemen u kporom ikyua a Yehova gbem sha won. Aluer se soo ser Aôndo a kporom ikyua a vese yô, a gba u se kpa se kporom ikyua a na. Yô, de se za nen hemen u lamen a Aôndo sha u henen Bibilo shi eren msen hen Na. Aluer se er nahan yô, ikyar i se ye a Yehova la ia lu taver seer a seer, man sha iwasen na yô, se fatyô u nôngon a mbamzeyol asev.

Se fatyô u zan hemen u kporom ikyua a Yehova gbem sha won (Nenge ikyumhiange i sha 16, 17 la)

17 Nahan cii kpa, ashighe agen alaghga se lu nôngon a mbamzeyol, mba se er msen sha mi, kpa ve lumun u been ga yô. Sha ashighe la nahan, adooga jighjigh u se ne Yehova la una ndôhôr. Alaghga se hen ser Yehova ungwa mbamsen asev ga, shin se nenge ser a ya ikyar a vese je kpaa ga. Aluer ka imba mhen u se lu a mi la yô, se fatyô u eren nyi? Ngeren u dondon ne una wase se.

^ par. 2 I pase ikyaryan ér ka gbenda u iorov uhar ve nengen ayol a ve shi ve eren kwagh ayol a ve yô. Nahan ve uhar cii, ka ve eren kwagh u una wase ikyar ve ia doo yô.

^ par. 15 I gema iti na.