Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Aipor 2015

Er I Hii Ve u Dughun Or ken Tiônnongo Kera la I Lu u Tesen Nan Dooshima Yô

Er I Hii Ve u Dughun Or ken Tiônnongo Kera la I Lu u Tesen Nan Dooshima Yô

ANMGBIAN ugen u i yer un ér Julian yô, kaa ér: “Yange m ongo mba yôôn ér i dugh wan wam ken tiônnongo kera yô, lum er iniôngon yam cii saa ishe nahan. Wan ne lu wan wam u iunda, u se lu kôôsôô shi se er akaa kpishi imôngo yô. Yange lu wan u injaa, kpa va gema inja kpoo, maa hii u eren uma sha gbenda u Aôndo a lumun a mi ga yô. Kwase wam yange a shi vaan, kpa m fa er me kumbur un ga. Yange se shi pinen ayol a ase ser, alaghga tsô se er kwagh u i gbe u mbamaren vea er la ga shinii?”

Aluer ka a dugh or ken tiônnongo kera i nyoon se nahan yum yô, hii nan ve se kaa ser kwagh ne ka u tesen or dooshima? Ka atôakyaa a nyi Ruamabera a ne u tesen ér doo u a dugh or kera? Shi ka nyi jighilii nahan ka i na ve i va gba u a dugh or kera?

ATÔAKYAA AHAR A KA A NA VE I VA GBA U A DUGH OR KERA YÔ

Saa Orshiada u Yehova nana er akaa ahar ne keng ve, a gba u a dugh nan ken tiônnongo kera ye. Kwagh u hiihii yô, saa Orshiada u nan er batisema yô, nan er isholibo i vesen. Kwagh u sha uhar yô, saa nan gema ishima ga.

Er Yehova a fe er se yen nahan kpa, a ver ishima ér mbacivir un ve dondon atindi a un we sha kwagh u mlu u wang la. Ikyav i tesen yô, Yehova kaa ér se palegh asorabo a vesen amba er idya man akombo a civir man iv man gbendanumun man iwoor kua ahir a eren nahan.—1 Kor. 6:9, 10; Mpa. 21:8.

U nenge er Yehova a we se atindi na a wang la akuma akuma shi a we a sha ci u mkor wase kpa? Ka an je nana lu vea ior mba dedoo, mba ve eren kwagh a ior bem bem, mba nan ne ve jighjigh la ve a doo nan sha won ga? Ka sea lu vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev, mba se civir Yehova vea ve imôngo la yô, se nyôr ken imba mlu ne. Ka er se lu eren sha iceghzwa yase a Aôndo, i ka se er shighe u se tsegh ayol a ase sha ci na, se kaa ser se kuran atindi a na a a lu ken Mkaanem nam la ngu a na ve kwagh a lu nahan ye.

Kpa aluer Orkristu u nan er batisema nan er isholibo i vesen, sha ci u yina nan iyol di ye? Mbacivir Yehova mba sha ayange a tsuaa la mbagenev yange ve er asorabo a vesen, kpa Aôndo venda ve, gema ijime gema ikyum ga. Ikyav i Tor Davidi la ka i ior ve fe wuee yô. Davidi yange er idya shi wua or kighir sha mi; nahan kpa, profeti Natan za kaa a na ér: ‘TER de u a kwaghbo wou.’2 Sam. 12:13.

Er Davidi gema ishima sha mimi yô, Aôndo de un a kwaghbo na la. (Ps. 32:1-5) Nyian ne kpa, ka or u civir Yehova u nan vende u geman ishima shin nan ze hemen u eren kwaghbo la tseegh, ka i dugh nan ken tiônnongo kera ye. (Aer. 3:19; 26:20) Aluer mbatamen mba ve lu ken kômatii u a shar nan ijir la nenge a ikyav i tesen wang ér nan gema ishima sha mimi ga yô, vea dugh nan kera kpee, a bunde ga.

 Alaghga a dugh or kera, nahan sha hiihii la se nenge ser i tsaha nan za kar ikyaa inya shin i er kwagh a nan sha dooshima ga, hemban cii je yô, aluer nan ngu kôôsôô a vese yô. Nahan cii kpa, Mkaanem ma Yehova na se atôakyaa a injaa a a ne ve se ne jighjigh ser, a dugh or kera kpa ka dooshima i tese nan yô.

MBAMTSERA MBA DUGHUN OR KEN TIÔNNONGO KERA

Yesu yange kaa ér ‘mfe zough a ishô sha aeren a na.’ (Mat. 11:19) Ka a tese kwaghfan sha u dughun orsholibo u nan vende u geman ishima la kera yô, kwagh u injaa a due ker. Nenge ase akaa ne atar:

U dughun mbaasorabo ken tiônnongo kera la ve a icivir sha iti i Yehova. Er i yer se sha iti i Yehova yô, gba u ieren yase ia kuma sha iti shon. (Yes. 43:10) Er ieren i wanye ia fatyô u van a icivir shin ilyahan sha mbamaren mba nan nahan, kape gbenda u ior ve nengen Yehova la kpa u har sha ikyav i dedoo shin i bo i ve nenge a mi ken ior mba i yer ve i suur sha iti na la je la. Ior ka ve na iti i Aôndo icivir, aluer ve nenge ior mba i yer ve sha iti na la mba kuran atindi a a we sha kwagh u aeren a ase la yô. Sha shighe u Esekiel la kpa kwagh lu nahan. Ior mba ken akuraior yange ve yilan Mbayuda sha iti i Yehova.—Esek. 36:19-23.

Ka sea er idya yô, se va a ilyahan sha icighanti u Aôndo la. Apostoli Paulu yange wa Mbakristu kwagh ér: “De kera geman nen ayol a en sha inja i asaren a tsuaa a ken mlan wen la ga, lu nen er ônov mba wan ikyo nahan. Kpa ne yô, lu nen uicighanmbaiorov ken mlu wen cii, er Un u A yer ne la A lu icighan nahan. Gadia i nger ér: Lu nen uicighanmbaiorov, gadia Mo M ngu u Icighan je.” (1 Pet. 1:14-16) Ieren i wang, i lun a acôghor ga la i ve a icivir sha iti i Aôndo.

Nahan kpa, aluer Orshiada u Yehova nan er kwaghbo yô, alaghga tsô azende a nan man mba nan fe a fa ve la vea fa kwagh sha mi. Aluer i dugh nan kera yô, a tese ér Yehova ngu a ior mba ve lu wang, mba ve lu dondon atindi a Ruamabera sha er vea za hemen u lun uicighanmbaiorov yô. Orgen yange ze mkombo sha kwa u hiihii ken Iyou i Tartor, ken tar u Switzerland yô, a kaa ér un soo u hingir Orshiada u Yehova. Yange i dugh anmgbian na u kwase kera sha ci u a er idya. Or ne kaa wener, un soo u kohol nongo u u “de ior vev ér ve eren akaabo ga la.”

U dughun or kera la kor tiônnongo u Kristu u a lu wang la. Apostoli Paulu yange ta anmgbianev mba ken tiônnongo u ken Korinte la icin ér, aluer ve de mbaeren asorabo sha apera za hemen u lun hen atô ve yô, kwaghbo una er ve. A pase er mbaasorabo mban vea fatyô u vihin mbagenev yô, vough er ankwa u cuku ka a zua sha ijenmwe cii nahan. A kaa ér, “wankwa u kpeghee ka a zua sha ijenmwe cii.” Nahan a we ve kwagh a kaa ér: “Dugh nen iferor la ken a ven kera.”—1 Kor. 5:6, 11-13.

Ikyav tese wang ér, “iferor” u Paulu ter kwagh na la eren idya kpoghuloo. Shi ior mba ken tiônnongo mbagenev hii u kaan ér ieren na la ka i bo ga. (1 Kor. 5:1, 2) Aluer ve de isholibo i vesen ne za hemen hen atô ve her yô, alaghga Mbakristu mbagenev vea va gema eren idya er ior mba ve eren idya kpoghuloo, mba ve lu ken gar u ve lu her la nahan. Ka a de mbaeren asorabo sha apera vea lu ken tiônnongo her yô, kwagh la a na atindi a Aôndo a kera gba mbagenev kwagh ga. (Orpa. 8:11) Heela tseegh ga, mbaasorabo mba ve vende u geman ishima la vea fatyô u hingir “acan,” shi vea vihi jighjigh u nan u mbagenev ken tiônnongo kpaa.—Yuda 4, 12.

Ka a dugh orsholibo kera yô, alaghga nan gema ishima. Shighe ugen la, Yesu ôr kwagh u gumor ugen yange undu ya u ter na, yem za vihi dyako na sha udangmbaakaav la. Wan u undu ya u ter na ne za ye ican tsung yô, a mase kaven er uma a taver shi kwagh u injaa kpa a lu ker ga yô. Ken masejime yô, wan ne gema ishima, cin hide za kohol tsombor na. (Luka 15:11-24) Gbenda u Yesu pase kwagh u ter u lun a dooshima, u saan un iyol shighe u wan na gema ishima la, wase se u kaven mnenge u Yehova. Yehova kaa a vese ér: “Ku u iferor doom ga; sarem pe iferor nana̱ gema, nana̱ undu gbenda u nan, nana̱ lu uma.”—Esek. 33:11.

Alaghga kape mba i dugh ve ken tiônnongo, u a lu tsombor ve u ken jijingi la kpa ka ve va mase kaven er kwagh u injaa a saa ve je la. Ka vea ya ican sha isholibo ve, shi vea umbur er yange ve lu ken  msaanyol shighe u ve ya ikyar i dedoo a Yehova man ior nav la yô, kwagh ne a na ve gema ishima.

Ka i gba u a tese orsholibo la dooshima, kpa i doo u a wase nan u fan ér i lumun a isholibo i nan la ga ve, kwagh u injaa a due ken tsaha u i ne nan la ye. Orpasalmi Davidi yange kaa ér: “De orperapera nana̱ gbidyem, á lum kwagh u dedoo, nana̱ zôhô a mo kpaa, á lum er ka mkurem ma sha ityou nahan.” (Ps. 141:5) Ikyav i tesen yô, tôô ase wer orgen ngu unden uwo, maa a za gba a sombo nguhar. Nahan, a gba u a zor un. Shin er ijoron i nyoon tsung nahan kpa, aluer i zor nguhar kura ga yô, kua hôô a saa ishe. Kape Davidi kpa yange nenge ér a gba u orperapera nana kôôm un sha gbenda u nyoon tsung, sha ci u iwasen na je la.

Ashighe kpishi, ka a tsaha orsholibo sha u dughun nan ken tiônnongo kera yô, kwagh ne a wase nan. Anyom yange nga kar er pue nahan yô, wan u Julian, u se vande teren kwagh na ken mhii u ngeren ne la, gema uma na, cin hide ken tiônnongo, nahan hegen ngu eren tom u ortamen. Wan u Julian ne kaa ér: “Er yange i dughum kera yô, m tagher a mbamzeyol mba ve due ken ieren yam la. Mimi yô, yange gba u a nam imba mtsaha la.”Heb. 12:7-11.

U EREN A MBA I DUGH VE KERA LA SHA DOOSHIMA

Sha mimi yô, ka a dugh or ken tiônnongo kera yô, tso a ur nan ken jijingi, kpa gba u maa a er kwagh a nan tsoomoon a za gande ga. Se cii gba u se nenge ser se er kwagh u una kure awashima u dughun or ken tiônnongo kera la yô.

Ka i nôngo sha u a wase mba i dugh ve kera la ve hide hen Yehova

Mbatamen mba i ne ve tom u dughun or kera, u u lu tom u saan iyol ga la, gba u vea lu a dooshima er Yehova nahan. Shighe u ve lu ôron or ér i dugh nan kera yô, gba u vea pase nan wang man sha gbenda u kundu kundu akaa a nana er ve a hide a nan ken tiônnongo la. Mbatamen vea fatyô u zan mba i dugh ve kera, mba ve tese ikyav i ve gema igbenda ve la inya sha ashighe ashighe, sha er vea umbur ve akaa a i gbe u vea er ve vea fatyô u hiden hen Yehova yô. *

Mba hen tsombor vea fatyô u tesen tiônnongo man orsholibo la dooshima sha u dondon gbenda u i tese ér i eren kwagh a or u i dugh nan kera la. Julian kaa ér: “Yange lu wan wam her, kpa uma na la na yô, se pav.”

Mba ken tiônnongo cii vea fatyô u tesen or u i dugh nan kera la dooshima sha u palegh u lamen shi eren akaa vea nan imôngo. (1 Kor. 5:11; 2 Yoh. 10, 11) Vea er nahan yô, vea lu suen tsaha u Yehova a ne nan sha ikyev i mbatamen la. Heela tseegh ga, vea fatyô u suen mba hen tsombor, mba i dugh or ve kera ve ve lu yan ican ken ishima kpoghuloo la, shi tesen ve dooshima, sha er vea nenge ér ve kpa i pav ve a anmgbianev mba ve civir Aôndo vea ve imôngo la ga yô.Rom. 12:13, 15.

Julian mase kuren ér: “Kwagh u dughun or ken tiônnongo kera la ka kwagh u dedoo, u ka a wase se u kuran atindi a Yehova yô. Shin er ka a dugh or kera i nyoon se nahan kpa, shighe ka una karen yô, kwagh u injaa a due ker. Luun er yange m nenge ieren i bo i wan wam la beelee yô, mayange ma hide ken mimi ga.”

^ par. 24 Nenge Iyoukura i ken zwa Buter i Aipor 15, 1991, peeji 21-23.