Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Aipor 2015

Mbatamen, Ne Nenge Tom u Tsaase Mbagenev la Nena?

Mbatamen, Ne Nenge Tom u Tsaase Mbagenev la Nena?

“Hanma kwagh ngu a ayange na.”—ORPA. 3:1.

1, 2. Ka nyi mbatamen mba sôron atôônanongo ve nenge ér ngi zan hemen ken atôônanongo kpishi?

ORTAMEN u sôron atôônanongo ugen yange er mkombo vea mzough u mbatamen ugen lu zan a mi u za kuusu. Kenger ve sha ishi yô, a tese er mbakuran mba eren tom kpoghuloo mban ve doo un ishima yô. Mbagenev ken mbakuran mban kuma u maren un je kpaa. Kpa kwagh ugen gema za un iyol, nahan a pine ve ér: “Anmgbianev, ka nyi ne er sha kwagh u tom u tsaase mbagenev ner ve kuma u a seer ve ityom ken tiônnongo laa?” Ve umbur wang er ortamen u sôron atôônanongo ne yange wa ve kwagh ér ve hemba veren ishima sha kwagh u tom u tsaase mbagenev la kwa u masetyô u va ve inya la yô. Maa ortamen ugen ken a ve, kaa ér, “U ôron kwagh sha mimi yô, se er kwagh sha mi cuku di tsô.” Mbatamen mbagenev mbara kpa lumun.

2 Aluer u ngu Orkristu u i ne u tom u ortamen yô, adooga kape we kpa u na mlumun je la. Mbatamen mba sôron atôônanongo tar sha won cii nenge ér ken atôônanongo kpishi, gba u a seer nôngon kwagh sha er a tsaase mbagenev yô, vea lu agumaior shin  mbaganden je kpaa, sha er vea wase u nengen sha ikyumuile yô. Kpa kwagh ne ka tom u kiriki ga. Ka tom u kiriki ga sha ci u nyi?

3. (a) Ruamabera tese er i lu hange hange u tsaase mbagenev la nena, man hii nan ve se cii i doo u kwagh a gba se sha kwagh ne? (Nenge ngeren u shin kpe la.) (b) Alaghga a taver mbatamen mbagenev u tsaase mbageneve sha ci u nyi?

3 Er u lu orkuran yô, u kav er tom u tsaase mbagenev la i lu kwagh u hange hange je ka ashe tugh ga. * U kav er i gbe u a seer zuan a anmgbianev mba vea wase atôônanongo a a vande lun ne aa taver ken jijingi, shi a fatyô u veren atôônanongo a he kpaa yô. (Ôr Yesaia 60:22.) Shi u kav er Mkaanem ma Aôndo ma taver we ishima ér, u “tesen mbagenev” yô. (Ôr 2 Timoteu 2:2.) Nahan kpa, er mbatamen mba i ter kwagh ve ken mhii u ngeren ne la nahan, alaghga a taver we u eren kwagh ne. Aluer u ngu nengen sha tsombor, shi eren tom u uke shi u ngu a ityom ken tiônnongo shi u ngu nengen sha akaa agen a a lu hange hange la yô, a lu inja er u kera ngu a shighe u tsaase mbagenev ken tiônnongo ga nahan. Er se lu a akaa ave kpishi u eren yô, de se nenge er i hii ve i lu hange hange u se ker shighe se tsaase mbagenev yô.

TOM U TSAASE MBAGENEV LA KA U KIRIKI GA

4. Ka nyi adooga ia na ve ashighe agen a lu mbatamen ican u tsaase mbageneve?

4 Alaghga a lu mbatamen mbagenev ican u keren shighe tsaase mbagenev sha ci nyi? Adooga mbagenev vea hen ér: ‘Tom u tsaase mbagenev la ngu hange hange, kpa gema ngu torough torough er akaa agen a ken tiônnongo a a fatyô u keghen ga la ga. Aluer m tamber u eren tom u tsaase mbagenev la hegen kpa, tiônnongo una lu zan hemen her.’ Ka mimi, shin er u lu a akaa ave kpishi a i gbe u u na ishima sha mi fese nahan kpa, aluer u timbir u tsaase mbagenev yô, adooga kwagh la una bende a tiônnongo ken jijingi sha gbenda u vihin tsung.

5, 6. Se fatyô u henen nyi ken ikyav i deraba la man mnenge na sha kwagh u musan mkurem ken injin la, man se fatyô u tôôn kwagh ne karen sha tom u tsaase mbagenev ken tiônnongo la nena?

5 Nenge ase ikyav ne: Adooga deraba nana nenge ér u mato u nan a lu her tsembelee shi injin na kpa a eren tom her sha inja yô, a gba u nana musan mkurem ma ken injin la fele fele. Nahan cii kpa, alaghga nana nenge ér hemba kan torough torough u haan fuee ken mato a u musan un mkurem la. Sha ci u aluer nan haa fuee ken mato ga yô, ica a gba ga tsô mato u nan la una pir. Kpa ka kwaghbo u nyi a gem a lu ken imba ieren nee? Aluer deraba za hemen u musan mkurem ken injin ga yô, iyange igen una nôku. Aluer imba kwagh la er yô, deraba la una vihi shighe man inyaregh kpishi u hiden sôron mato la sha u a hide a hii u eren tom her yô. Se hen nyi ken kwagh nee?

6 Mbatamen mba a ityom i hange hange kpishi i i gbe u vea nenge sha mi fele fele yô. Aluer ve er nahan ga yô, kwagh la una bende a tiônnongo sha gbenda u vihin kpen kpen. Er deraba u se er kwagh na ken ikyav i se tese la ka nan za hemen u haan fuee ken mato nahan, kape mbatamen kpa i gbe u vea “fa akaa a a hembe lun a inja” je la. (Fil. 1:10) Nahan kpa, mbatamen mbagenev ka ve tume ityough eren akaa a hange hange a ve lu mi ave kpishi u eren la je, maa ve hunde ishima sha kwagh u tom u tsaase mbagenev la, nahan i hingir inja er kera mba musan mkurem ken injin ga nahan. Kpa aluer mbatamen mba wan a wa ahô u nan mbagenev ityesen i hange hange i i gbe u vea na ve la yô, ica a gba ga tsô tiônnongo una kera lu a anmgbianev  kpishi mba ve kom u nengen sha akaa a i gbe u a nenge sha mi la cii ga.

7. Doo u se nengen mbatamen mba ka ve ker shighe ve tsaase mbagenev la nena?

7 Sha nahan yô, doo u se palegh ieren i nengen ér tom u tsaase mbagenev ken tiônnongo la ka kwagh u kiriki la. Mbatamen mba ka ve tese ér kwagh gba ve sha mlu u tiônnongo u ken hemen la, ka ve tôô shighe ve tsaase mbagenev, nahan ve tese ér mba mbatomov mba bughun ashe, shi mba anmgbianev asev mba nomso man mba kasev cii a iwasen kpishi. (Ôr 1 Peteru 4:10.) Kwagh ne ka a wase tiônnongo nena?

ER TOM A SHIGHE WOU SHA KWAGHFAN

8. (a) Ka atôakyaa a nyi mbatamen ve lu a mi a a ne ve ve tsaase mbageneve? (b) Mbatamen mba ve eren tom “ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh” la, mba a tom u nyi, u i gbe u vea er torough torougho? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Tom u I Gbe u A Er Torough Torough La.”)

8 Mbatamen mba ve fe tom tsema tsema je kpa, gba u vea hide a iyol ijime, shi vea fa ér iyange igen vea bee iyol, nahan vea kera fatyô u nengen sha akaa a ken tiônnongo tsembelee ga. (Mika 6:8) Shi doo u vea fa ér “shighe man aikyôr” vea fatyô u nan a taver ve u eren ityom ve i ve lu a mi ken tiônnongo la. (Orpa. 9:11, 12; Yak. 4:13, 14) Er ior mba Yehova ve doo mbatamen ishima shi kwagh ve a gbe ve ishima ve yô, ka ve nôngo kpoghuloo ve tese agumaior akaa a ve hen ken ayom a karen la.Ôr Pasalmi 71:17, 18.

9. Ka nyi ia va er ken hemen, i i ne ve i gbe hange hange u a tsaase mbagenev hegene?

9 Mbatamen mba ve tesen mbagenev la, mba anmgbianev a iwasen kpishi sha ci u iniôngon ve la ka i na tiônnongo a taver. Ityesen ne ka i wa anmgbianev kpishi agoyol u va wasen tiônnongo sha u a za hemen u eren kwagh ken mzough shi civir Aôndo sha mimi. Heela tseegh ga, ityesen ne ngi hange hange ken ayange a masejime ne, shi ia va lu anmgbianev a iwasen sha shighe u zegecan la kpaa. (Esek. 38:10-12; Mika 5:5, 6) Sha nahan yô, ne mbatamen mba doon se ishima, za nen hemen u keren shighe tsaase mbagenev. Hii nen nyian je.

10. Cii man ortamen nana zua a shighe u tsaase mbagenev yô, a gba u nana er nyi?

10 Mimi yô, se fa er ka u tôô shighe kpishi u nengen sha akaa a tiônnongo a hange hange la yô. Nahan a gba u u pande shighe la u er tom a mi sha u tsaase mbagenev. (Orpa. 3:1) Aluer u er nahan yô, u lu eren tom a shighe wou la sha kwaghfan.

KER AAN A DEDOO A U TESE MBAGENEV YÔ

11. (a) Ka nyi i doon i lu ken mbamhen mba mbatamen ken ityar kposo kposo ve dugh a mi sha kwagh u tsaase mbagenev laa? (b) Sha kwagh u Anzaakaa 15:22 a er la yô, er nan ve i lu a inja u timen sha mbamhen mba mbatamen mbagen ve dugh a mi laa?

11 Semberee ne, i pine mbatamen mbagenev mba ve ze ikyura kpishi ken tom u wasen anmgbianev u vesen ken jijingi la, kwagh u ka ve er shighe ve lu tsaase mbagenev yô. * Er mlu u anmgbianev mban a zough ga nahan kpa, kwagh u ve ôr ér ka ve er la ngu môm tsô. Kwagh ne tese ér nyi? Kwagh ne tese ér, ityesen i i dugh ken Bibilo la ka i lu mba i lu tesen ve la a iwasen hen ‘hanma ijiir’ man ‘ken hanma nongo u Kristu’ cii, er lu sha ayange a apostoli Paulu la nahan. (1 Kor. 4:17) Sha nahan yô, ken ngeren ne man u dondon la, se lu timen sha mbamhen mbagenev mba mbatamen mban ve dugh a mi la. (Anz. 15:22) U ôron kwagh sha gbenda u taver u kaven ga yô, ngeren mban vea lu yilan mbatsaase ior mbara ér, “mbatesen” man mba i lu tsaase ve la di ér, “mbangohol ityesen.”

12. Ka nyi ka i gba u ortesen nana ere, man ka sha ci u nyi?

12 Gba u ortesen nana fa aan a a hembe  doon u tesen mbagenev yô. Er ka i gba u orsule nana vughur inya cii ve nan lôô iyiav nahan, kape i gbe u ortesen kpa nana sôr shin nana taver or u nan lu ngohol ityesen la ishima cii ve nana hii u tesen nan je la. Nahan kpa, mbatesen vea ker aan a dedoo a vea tese mbagenev nena? Vea er kwagh ne sha u dondon gbenda u profeti ugen u sha ayange a tsuaa la kpa dondo la. Ka nyi gbenda laa?

13-15. (a) Ka nyi tom yange i na profeti Samuel? (b) Samuel yange er tom ne nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (c) Kwagh u Bibilo i er sha kwagh u Samuel ne ngu mbatamen a inja nyian sha ci u nyi?

13 Yehova yange kaa a profeti Samuel, u lu orbeenyol la iyange igen ér: “Kper er hegen nahan, Me tindi u a or u ken tar u Benyamin, shighe un mkurem sha u a̱ lu orhemen u ior Av Iserael yô.” (1 Sam. 9:15, 16) Yehova ôr kwagh ne anyom kar hegen hemba 3,000. Kwagh u Yehova ôr ne wase Samuel u kaven ér una kera lu orhemen ga. Yehova kaa a na ér a za tsua orgen, a shighe nan mkurem nana kar a tile sha ityough nagh. Alaghga tsô, Samuel lu henen ken ishima na ér, ‘Me wa or shon agoyol sha u eren tom na la nena?’ Mhen va Samuel ken ishima maa a er kwagh sha mi.

14 Iyange igen, profeti Samuel nengen a Saulu yô, Yehova kaa a na ér: “Nenge, ka or u M ter u kwagh na” je ne. Samuel maa er kwagh u wa ishima u eren la. A kaa a Saulu ér vea za ya kwagh ken iyou igen i yan kwaghyan. Mba za nyer yô, Samuel na Saulu man wanakiriki na ikyagh ki icivirigh shi a na ve inyam i hemban kehen la, maa Samuel kaa ér: “Ya; gadia i vande veren we un je er i va kuma hen shighe ne vough.” Mba been kera yô, Samuel vea Saulu ve gba lamen yemen sha gbenda hen ya u profeti la. Samuel soo u wasen Saulu shighe u ve lu yan kwaghyan man shighe u ve lu lamen yemen sha gbenda la. Sha nahan yô, a lôhô Saulu ér a nyôr ken iyou na. Er ahumbe a ndôhôr a aikighe lu tan ve iyol la, Samuel “ôr kwagh a Saulu sha tembeyoughough u sha” la zan zan ve kar yaven. Sev mbu aven yô, Samuel shighe Saulu mkurem, suse un zwa shi seer wan un kwagh. Been kera yô, a na Saulu gbenda ér a yem, shi a wa un agoyol sha kwagh u ken hemen. 1 Sam. 9:17-27; 10:1.

15 Sha mimi yô, u shighen or mkurem ér nana hemen ma ikyurior la, ngu kwagh môm a tom u tsaase ma anmgbian ér nana va lu ortamen shin diakon la ga. Nahan kpa, mbatamen nyian vea fatyô u henen akaa a injaa kpishi ken ikyav i Samuel la. De ase se time sha akaa ne ahar.

KEGH NEN IYOL U TESEN MBAGENEV SHI LU NEN AZENDE VE A MIMI

16. (a) Yange lu Samuel ken ishima nena, shighe u Mbaiserael sôn tor laa? (b) Shighe u Yehova kaa a Samuel ér a za shighe Saulu mkurem la, a er nena?

16 Kegh nen iyol u tesen mbagenev, uwer u de gbe ne ga. Shighe u Samuel ungwa ér Mbaiserael soo ér i ver ve tor la, yange va ahenge shi a nenge ér ve venda un. (1 Sam. 8:4-8) Mimi yô, yange uwer gba un u eren kwagh u ior nav soo la je yô, hingir u Yehova una kaa a na acin atar ér a ungwa imo ve. (1 Sam. 8:7, 9, 22) Nahan cii kpa, ishima vihi Samuel a or u lu u una kar a tile sha ityough nagh la ga, shi gba un iyuhe kpaa ga. Shighe u Yehova kaa a profeti la ér a za shighe Saulu mkurem la, a er nahan. Yange uwer gba un ga, shi a er kwagh ne sha ci u gba u una er un tseegh tsô ga, kpa a kegh iyol u eren kwagh ne sha ci u Yehova doo un ishima.

17. Mbatamen ka ve dondo ikyav i Samuel la nyian nena, man ka mkom u nyi ka ve zua a mini?

17 Mbatamen mba ve fe tom ve tsembelee nyian la ka ve er kwagh a mba ve lu tsaase ve la kundu kundu, er Samuel nahan. (1 Pet. 5:2) Mbatamen mban mba cian u tsaase mbagenev ér vea va ngohol ityom ve igen ken tiônnongo ga. Mbatesen mba ve kegh iyol u tsaase mba ve soo u ngohol ityesen la mba nengen ve ér ka mbagban gesa a ve ga, kpa ka ve nenge ve ér mba ‘mbaerentom a  ve imôngo’ mba i ne ve lu uiyua ken tiônnongo yô. (2 Kor. 1:24; Heb. 13:16) Mbatesen mba ve fe tom ve tsembelee, mba ve soo ayol a ve tseegh ga ne, ka vea nenge mbangohol ityesen mban vea eren tom a kwaghfan u i ne ve la, u wasen tiônnongo nahan, ve zua a mkom kpishi.—Aer. 20:35.

18, 19. Ortamen nana fatyô u sôron ishima i orngohol ityesen la nena, man ka hange hange u dondon gbenda ne sha ci u nyi?

18 Lu ijende i or u u lu tesen nan la. Sha iyange i Samuel zua vea Saulu la, profeti ne yange una soo yô, ma dugh ishegh mkure fese je ma shighe Saulu mkurem sha ityou ér a lu tor u Mbaiserael a u wan un agoyol shio. Kpa Samuel er nahan ga; a gema a tôô shighe a sôr ishima i Saulu kure kure. Ka er yange ve ya kwaghyan, shi ve ma ahumbe shi ve lam shighe gôgônan shi ve mem nahan cii ve, profeti ne mase nengen wener shighe kuma u una shighe Saulu mkurem ér a lu tor ye.

Ka i hii u tsaase mbagenev sha u yan ikyar kôôsôô a ve (Nenge ikyumhiange i sha 18, 19 la)

19 Kape i gbe u ortesen nyian kpa nana er kwagh vough je la. Gba u ortesen nana ker shighe u dedoo shi nana ya ikyar kôôsôô a or u nan soo u tsaase nan la cii ve nana mase tsaase nan ye. Igbenda i ortamen nana ker u yan ikyar kôôsôô a or cii ve nana hii u tesen nan la, kaha ken ityar kposo kposo, er mlu u hen ijiir ve man adini ve a tese la. Nahan cii kpa, a lu hanma ijiir je u lu kpa, aluer u ngu ortamen u u lu a akaa ave kpishi u eren, kpa u gema u ver shighe u lun imôngo vea or u nan lu ngohol ityesen la yô, u lu kaan a nan wer, “kwagh wou gbam ishima.” (Ôr Mbaromanu 12:10.) Mimi yô, mbangohol ityesen cii, ka a tese ve dooshima shi a wa ve ikyo nahan yô, i doo ve je i zua ga.

20, 21. (a) U pase kwagh u ortesen u nan fe ityesen tsembelee la nena? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon laa?

20 Mbatamen, fan nen ner, ortesen u nan fe ityesen tsembelee yô, ka nan soo or u nan lu tsaase nan la, nan saan sha u tsaase nan tseegh ga. ( Nenge Yohane 5:20.) Er nan ve i lu a inja u eren kwagh nahana? Ka a inja u eren kwagh nahan sha ci u aluer orngohol ityesen nenge ér mimi je kwagh u nan gba u ishima yô, nana kegh iyol u ngohol ityesen hen a we. Sha nahan yô, ne mbatamen mba doon se ishima, kôr nen ijende a mba ne lu tsaase ve la.—Anz. 17:17; Yoh. 15:15.

21 Ortamen ka nana sôron ishima i orngohol ityesen la nana been kera cii yô, maa nan tese nan kwagh u i gbe u nana tese nan la. Ka igbenda i nyi ortamen nana fatyô u dondon sha u tesen mbageneve? Se lu timen sha igbenda ne ken ngeren u dondon la.

^ par. 3 Ngeren ne man dondon la ngu sha ci u mbatamen jighilii, nahan kpa, mba ken tiônnongo cii ve na ishima sha kwagh u ngeren mban ve tese la. Sha ci nyi? Sha ci u ve taver nomso mba ve er batisema cii ishima sha u ve fa ér gba u a tsaase ve sha er vea wase u eren ityom i tiônnongo yô. Man aluer kwagh ngu nahan yô, hanma or ken tiônnongo cii nana zua a iwasen.

^ par. 11 Mbatamen mban mba ken tar u Australia man Bangladesh man Belgium man Brazil man France man French Guiana man Japan man Korea man Mexico man Namibia man Najeria man Réunion man Russia man South Africa kua tar u Amerika.