Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Aipor 2015

 NGEREN U PASEN KWAGH U UMA U OR

Averen A M Zua a Mi ‘sha Ian i Doon man sha Ian i Doon Ga’ la

Averen A M Zua a Mi ‘sha Ian i Doon man sha Ian i Doon Ga’ la

YANGE i marem ken uwer u Maaci, inyom i 1930 la, hen agar a Namkumba a a lu ikyua a geri u Lilongwe, ken tar u hegen i yer ér, Malawi la. Tsombor wam cii civir Yehova sha mimi. Ken inyom i 1942 la, m tsegha iyol yam sha ci u Aôndo, nahan i za erem batisema hen ifi wase ugen u doo u kenger yô. Ken atô u anyom 70 a a kar ne, m nôngo m er kwagh u apostoli Paulu yange taver Timoteu ishima ér a er la, ér: “Yôô kwaghôron Na wa iyol sha mi keghen a kegh, a lu sha ian i doon, shin a lu sha ian i doon ga kpaa.”2 Tim. 4:2.

Shighe u Anmgbian Nathan H. Knorr man Anmgbian Milton G. Henschel ve va tar u Malawi inya sha kwa u hiihii ken inyom i 1948 la, vannya ve la mgbegham u hiin tom u pasen kwagh hanma shighe la. M umbur wang er mkaanem ma anmgbianev mba Afishi a Shin Itine a Mbashiada mba Yehova a ken gar u Brooklyn, kpentar u New York, tindi ve la yange ma taver mo ishima kpishi yô. Mo vea mbagenev mba kuman iorov er 6,000 nahan, yange se tile shin amgbiôr, se lu ungwan kwaghôron u taver anmgbianev ishima, u Anmgbian Knorr na la. Kwaghôron na la lu a itinekwagh ér, “Permanent Governor of All Nations” (Gomna u Tsôron u Una Hemen Akuraior Cii La).

Mo man anmgbian u kwase ugen u doon ishima tsung, u i yilan un ér Lidasi, u un kpa mbamaren nav yese un ken mimi er mo nahan la, yange se mba za zough yô, m kav er un kpa awashima na lu u eren tom u pasen kwagh hanma shighe yô. Ken inyom i 1950 la, se er ivese, nahan ken atô u anyom atar, se mar ônov uhar. Shin er se lu a zegetom u yesen ve nahan kpa, mo vea kwase wam se lumun ser mo m hii u eren pania u keke la. Ken inyom i 1955 la, i kaa ér mo m za er tom u ikpur pania la.

Ica kera gba ga je maa i nam tom u zenden sôron atôônanongo la. Sha iwasen i Lidasi yô, m fatyô u nengen sha mbamgbe mba tsombor wam cii, er m lu eren tom ne la. * Kpa se cii sar se tsung u eren tom u pasen kwagh hanma shighe la. Er se sôr akaa tsembelee se ver shi ônov asev kpa sue se yô, Lidasi kpa fatyô u hiin u eren tom u pasen kwagh hanma shighe la ken inyom i 1960 la.

Mbamkohol yange ve taver se ishima u va tagher a mtev u sha ican ken hemen

Yange i doo se kpishi u zenden sôron anmgbianev mba nomso man mba kasev ken atôônanongo kposo kposo. Tom ne za a vese hen upev mba doon kenger mba hen Iwo i Mulanje i i lu vegher u ken imbusutariyan i tar u Malawi la, man hen akpekpe a kundun iyol a Ifi u Malawi, u lehe nôngo u kuman sha iniembe i ityoughkitaregh ki tar la nahan la. Yange se nenge er iyenge i mbapasenkwagh man atôônanongo a sha uningir mba se sôron ve la, lu seer a seer yô.

 Ken inyom i 1962 la, se za Mkohol u Vesen u lu a itinekwagh ér, “Courageous Ministers” (Mbapasenkwagh mba Taver Ishima) la. M umbur er mbamkohol mban yange ve wase se anmgbianev mba ken tar u Malawi cii u wan agoyol sha acan a a lu keghen se ken hemen la yô. Mba ker ken inyom igen yô, Anmgbian Henschel hide shi va tar u Malawi inya, va za mkohol u vesen ugen u i er ikyua a geri u vesen u ken tar u Malawi, u i yer ér, Blantyre la. Iorov mba kuman er 10,000 nahan za mkohol ne. Mkohol u vesen ne yange taver se ishima u tagher a ameen a a lu keghen se la.

ASHIGHE ICAN VA

I cir tom wase, shi gomoti ngohol branci wase

Ken inyom i 1964 la, Mbashiada tagher a imeen i taver tsung, sha ci u ve venda u eren pati. Shighe u i hii u tôvon se a ican la, i vihi Ayou a Tartor a hemban er 100 man uya mba Mbashiada mba hemban er 1,000 nahan. Kpa se yô, yange se za hemen u eren tom u sôron atôônanongo la ken tar u Malawi her zan zan gomoti u Malawi va cir u ken inyom i 1967 la. Yange i ngohol ikyav mbi branci u ken geri u Blantyre la shi i zenda mbamishen ken tar la kera, shi i gbihi Mbashiada mba hen ityônya mbara kua mo man Lidasi cii ken gaadi. Mba va dughun se ken gaadi kera yô, se za hemen u eren tom wase u zenden sôron atôônanongo la sha kwaghfan.

Iyange igen ken uwer u Oktoba, inyom i 1972 la, mbaeren pati u atemtyo mbagenev mba kuman er iorov 100 nahan mba ken tar u Malawi, mba i yilan ve ér, Malawi Youth League la, lu van hen ya wam. Kpa môm ken a ve yevese va kaam ér mo m yer sha ci u ve wa ishima u va wuan mo. M kaa a kwase wam man mbayev av mer ve za yer ken ikyon i ayaba i i lu shin kungur wase la. Maa mo m yevese m za unde zegekon u mangoo ugen, m yer sha mi. Mba ve yô, m lu nengen er ve lu nanden ya wase man akaa a ase cica cii yô.

Er anmgbianev asev venda u eren pati yô, i nande ve uya

Er i lu tôvon anmgbianev a ican seer a seer ken tar u Malawi yô, ve udubu imôngo undu tar la. Mo vea tsombor wam maa se yem se za lu hen afo a mba yevese ityav, a a lu vegher u shin ityôtar i tar u Mozambique la zan zan uwer u Jun, inyom i 1974 la. Hen shighe ne, i kaa ér mo man Lidasi se za er tom u ikpur pania hen angeri u cuku ugen ken Mozambique, ikyua a ijoughtar i tar u Malawi la. Se er tom ne zan zan nyôr ken inyom i 1975, shighe u tar u Mozambique hingir sha tseeneke na, kera lu sha ikyev i hemen u tar u Portugal ga la. Maa shi i va zenda se man Mbashiada mbagenev ken tar la kera ér se hide se yem ken Malawi, ape ngise i vande tôvon se a ican la.

Se mba hidi ken Malawi yô, i kaa a mo ér m za sôr atôônanongo a a lu ken gartamen u tar la, u i yer ér Lilongwe la. Shin er anmgbianev tagher a mtev u sha ican man mbamtaver mbagenev kpishi nahan kpa, atôônanongo seer iyenge sha uningir mba i na se ian i civirigh i sôron la.

ER YEHOVA SUE SE YÔ

Sha shighe ugen la, se va nyôr hen agar agen, se nenge a mbapatii mbagenev lu eren mitin. Mbapatii mban mbagenev fa er se lu Mbashiada mba Yehova  yô, nahan ve kaa a vese ér se za tema vea kwe patii ugen u agumaior, u i yilan ér Malawi Young Pioneers la. Se er msen tsung ser Yehova a wase se shi a kura se hen shighe u vihin ne. Mitin been yô, ve hii u gbidyen se. Maa ngôkwase ugen yevese va ape i lu gbidyen se la, a va ôr sha ikyenge ikyenge ér: “M zamber ne, de nen ve! Or ne ka wan u anmgbian wam u nomso. De un nen a yem kwagh na!” Maa orgen u lu hemen mitin ne kaa ér: “De nen ve ve yem!” Se fa kwagh u kwase ne lu a mi ken ishima ve er nahan ga, sha ci u lu anmgbian wase ga. Kpa se nenge ser a shi nan kpa lu Yehova je ungwa msen wase ye.

Kaade u patii

Ken inyom i 1981 la, shi se za zua vea agumaior agen a a lu ken pati u Malawi Young Pioneers la yô. Ve ngohol se akeke man akpa man ukatôn mba se wa ityakerada ker la, kua ufail mba ningir. Maa se gba toho se yevese se yem hen ya u ortamen ugen. Shi kwa ne kpa, se er msen ser Yehova a wase se. Kwagh yange hemba gban se sha akaa a i nger ken ufail mba ve ngohol la. Agumaior la nga nengen ken ufail mbara yô, ve nenge a uwashika mba i nger hen a mo sha ajiir kposo kposo ken tar u Malawi cii la. Kwagh ne cier ve iyol, sha ci u ve hen ér m ngu ortom u gomoti u vesen. Nahan fese je ve hide a ufail mbara cii ve va na mbatamen, kwagh môm nzughul sha mi ga.

Shighe ugen la di, se lu peren ifi shin tso ugen. Or u tso ne lu u na la yange lu ciaman u pati ugen hen ijiir la, nahan a kaa ér hanma or nana tese un kaade u patii u nan. Er lu zurum a vese la, a nenge a ormbaiv ugen u dasenda lu keren un yô. Kwagh ne maa va a ayôôso, nahan a de u pinen kwagh u kaade u patii la jimin cii. Hen shighe ne kpa se nenge ser lu Yehova je wase se ye.

I KÔROM I ZA WUHE KEN PURUSU

Ken inyom i 1984 la, m lu yemen hen gar u Lilongwe sha u me za tindi a ripoti hen branci u ken tar u Zambia la. Ordasenda ugen kôrom, bugh ikpa yam nenge akaa a m wa ker la. A nenge a ityakerada i pasen Bibilo igen, maa a kôrom a yem a mi hen tashan u dasenda, gba za gbidyen mo. Gbidyen mo been yô, a kangem sha ikyor, a kende ken gaadi u i wuhe mbaiv ker la.

Iyange igen yô, tor dasenda u udasenda mba ve kôrom la, yem a mo ken ruumyou ugen za nger mkaanem man sha ci wam, ér: “Mo, Trophim R. Nsomba, m kera ngu Orshiada u Yehova ga, sha u i pasem yô.” Kpa m kaa mer: “M kegh iyol u i wuhem tseegh ga, i wuam i kighir sha mi. M ngu Orshiada u Yehova her.” M venda u wan uwegh shin ngeren la. Kwagh la vihi tor dasenda la tsung maa a ta uwegh sha tebul taver je yô, ordasenda ugen u lu ken ruumyou ugen la yese va ér una va nenge kwagh u lu za hemen la. Tor dasenda la kaa a na ér: “Or ne ngu vendan u wan uwegh shin ngeren u a kaa ér un ngu Orshiada u Yehova ga la. Yô, de un a wa uwegh ér un ngu Orshiada u Yehova, nahan se tindi un ken gar u Lilongwe, i za wuhe un her.” Hen shighe u dasenda kôrom ne cii, kwase wam u doon mo ishima la fa kwagh u lu za hemen ga. Ayange nga kar anyiin yô, anmgbianev mbagenev za mase pasen un ape m lu yô.

 Shighe u m lu hen tashan u ken gar u Lilongwe la, dasenda er kwagh a mo kundu kundu. Tor dasenda u her la va nam kwaghyan, maa kaa ér: “Ngohol gbande cinkafa ne, gadia i wuhe u sha ci u Mkaanem ma Aôndo. Ior mbagenev mban yô, i wuhe ve sha ci u ka mbaiv.” Nahan a tindim hen Purusu u Kachere la, i za wuhem her iwer itian.

Saan or u nengen sha purusu la iyol er i va a mo yô. Yange soo ér mo m hingir “pasetô” u hen purusu la. A dugh or u vande lun pasetô la kera, maa a kaa a na ér: “M kera soo mer tesen Mkaanem ma Aôndo heen ga, gadia yange u ii ken côôci you ve i wuhe u ken purusu ye!” Nahan i nam tom u tesen mbakwarev Bibilo sha ayange a i ver ken hanma kasua la.

Shighe kar yô, akaa kôr gema, hemba vihin kwa ne cii. Dasenda mba vesen mba nengen sha purusu la va pinem mbampin sha u vea fa ingyegh ki Mbashiada mba yange ve lu ken tar u Malawi yô. M ne ve mbamlumun mba ve soo la ga yô, ve gbidyem zan zan m hume. Sha shighe ugen la, ve soo u fan ape ijiir yase i shin itine i ken Malawi lu la. Nahan m kaa mer: “Ne pine mpin u taver ga, nahan mo kpa me na ne ikyar.” Kwagh ne doo dasenda mbara, maa ve bugh anar ve u kuran ikyenge i or la. M kaa a ve mer i pase ijiir i shin itine i Mbashiada mba Yehova la ken Bibilo. Kpiligh ve iyol, nahan ve pinem ér, “Ka han ken Bibilo?”

M kaa a ve mer, “Ka ken Yesaia 43:12.” Maa ve bugh her, ve ôr kure kure, ér: “Ka nahan man ne ne lu mbashiada Av ye, kape TER A kaa ne; ka Mo M lu Aôndo ye.” Ve ôr ijiir ne kuma kwa tar. Maa ve pinem ér: “A er nan ve ijiir i shin itine i Mbashiada mba Yehova ia lu ken Bibilo, a kera lu ken tar u Amerika ga?” M kaa a ve mer: “Mbashiada mba Yehova mba ken Amerika kpa nenge ér ivur Bibilo ne ngi ôron kwagh u ijiir ve i shin itine la.” Er m lumun u ôron ve kwagh u ve soo u ungwan la ga yô, ve musan mo, m yem ken Purusu u Dzaleka, u lu vegher u ken imbusutarimese i gar u Lilongwe la.

M ZUA A AVEREN SHA ASHIGHE A ICAN JE KPAA

Ken uwer u Julai, inyom i 1984 la, m za kohol Mbashiada mbagenev 81, mba ve lu ken Purusu u Dzaleka la. Ker la, i imbishi mbakwarev mba kuman er iorov 300 nahan cii ijiir môm, ve yav ve zua ayol. Kure kure tsô, se pav ayol a ase ker kpuaa kpuaa, sha er hanma iyange se timen sha ivur Bibilo, i anmgbianev kposo kposo duen a mi la yô. Kwagh ne yange na se ishimataver kpen kpen.

Maa iyange igen or u nengen sha purusu la pav se ver kposo a mbakwarev mbagenev. Orkuran purusu ugen va kaa a vese ken myer ér: “Kwagh wen vihi gomoti ishima ga. Se wuhe ne ken purusu sha ci u atôakyaa ahar: Gomoti ngu cian ér, a lu un wuhe ne ga yô, pati u agumaior la una wua ne, shi ka ne pasen kwagh u ityav mbi mbi lu van ken hemen la, nahan ngu cian ér a va tim ushoja nav sha shighe u ityav mbira.”

I ôr anmgbianev ijir i kure mba yemen a ve u za wuhen

Ken uwer u Oktoba inyom i 1984 la, i yem a vese cii ken atejir, i za kure se ijir ér i wuhe hanmô wase anyom ahar. Er ngise la nahan, i wuhe se ijiir i môm a mba ve lu Mbashiada ga yô. Kpa or u nengen sha purusu la yôô, hanma or ungwa, ér: “Mbashiada mba  Yehova mba me taav ga. Nahan ne mbakuran purusu ne, de ze nen ve iyol, kaan nen a ve ner ve na ne taav ga, shi de tindin nen ve ner ve za dugh ikyausu ve va na ne ne tsar taav kpaa ga. Ve ka ior mba Aôndo! I naan Mbashiada mba Yehova cii kwaghyan kwa har ken iyange, gadia mba heen sha ci u ve er iferkwagh ga, kpa mba heen sha ci u akaa a ken Bibilo a ve ne jighjigh a mi la.”

Yange se zua a averen sha igbenda igen kpaa sha ci u iti i dedoo i se lu a mi la. Tugh yange mbua ile shin ura a nôôn yô, i na mbakwarev ian i zenden ga. Kpa se yô, i na se ian i undun purusu la zan ape se soo yô hanma shighe cii. Ve fa je ér se nôngo ser se osough zun kurugh ga. Jighilii yô, kwa gen la, orkuran purusu ugen va gba angev shighe u lu kuran se ken ityev yô, nahan se tôô un se hide a mi ken iyagh ki purusu la sha u i za sôr un yô. Dasenda mba vesen mba nengen sha purusu la na se jighjigh. Er zende wase lu wanger wanger yô, Yehova na se iveren i nengen er mba ve wuhe se la ve wuese iti na yô.1 Pet. 2:12. *

SHI SE NYÔR KEN SHIGHE U DOON UGEN

Ken uwer u Mei 11, inyom i 1985 la, i dughum ken Purusu u Dzaleka la. Yange saan mo iyol kpishi er m hide m va kohol tsombor wam yô! Se sugh Yehova er yange wase se u tilen sha mimi sha ashighe a ican tsung la yô. Ka i lu se ken ishima er apostoli Paulu nahan. Yange nger wener: “Anmgbianev, sar se pe ma ne lan atsan a a tser se . . . la ga, . . . se kera fa mwar wase ga. Se yô, i lu se je er i ôr se ijir i kuugh kera ve yô, lu sha u se̱ de suur sha ayol a ase ga, kpa se̱ suur sha Aôndo u A nderen mbakpenev la. Un u A yima se sha imbaku i vesen ne shi Una yima se kpaa.”—2 Kor. 1:8-10.

Anmgbian Nsomba tile vea kwase na Lidasi sha ishigh ki Iyou i Tartor, ken inyom i 2004 la

Sha kpôô yô, ashighe agen yange i lu inja er se war ga nahan. Kpa hanma shighe se sônon Yehova ser a na se ishimataver man kwaghfan u una wase se se za hemen u hiden a iyol ijime, sha er se fatyô u zan hemen u wuese zege iti na la yô.

Yehova haa se iveren shighe u se lu eren un tom, sha ashighe a doon man a doon ga la cii. Hegen ne, ka sea nenge a branci u ken gar u Lilongwe, u yange i mar i bee ken inyom i 2000 la, man Ayou a Tartor a he, a hemban 1,000, a i mar ken tar u Malawi cii la nahan, i doo se je i zua ga! Averen a Yehova a nem vea Lidasi ne kpiligh se iyol je yô, ka i lu se inja er ka mnyam cier nahan! *

^ par. 7 Mba kera lumun ér anmgbianev mba ve lu a ônov mba kiriki la ve er tom u zenden sôron atôônanongo la ga.

^ par. 30 Wea soo u seer fan kwagh u mtev u sha ican u ken tar u Malawi la yô, ôr takerada u 1999 Yearbook of Jehovah’s Witnesses la, peeji 171-223.

^ par. 34 Shighe u i lu nyôôso ngeren ne sha u a due a mi la, Anmgbian Nsomba saa ku sha anyom 83.