Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Maaci 2015

U Fatyô U Zan Hemen u “Kuran” Kpa?

U Fatyô U Zan Hemen u “Kuran” Kpa?

“Kuran nen gadia ne fa iyange shin ihwa kpaa ga.”—MAT. 25:13.

1, 2. (a) Yesu yange pase nyi sha kwagh u ayange a masejime? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

NENGE a Yesu ken ishima you er yange tema sha uwo u Olev u ú lu tempel u Yerusalem sha ishe la, lu ôron akaaôron a profeti a hemban doon cii la yô. Peteru man Anderia man Yakobu kua Yohane ver ishima zulee, lu ungwan er Yesu lu ôron akaaôron a profeti a a va kure ken hemen ica je la yô. A ôr ve akaa kpishi sha kwagh u ayange a masejime a botar ne la, shighe u una lu hemen ken Tartor u Aôndo la. A kaa a ve ér sha shighe u mkur la, una ver “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la, una tile sha ityough nagh shin tar ne, una lu nan mbadondon un kwaghyan u ken jijingi u kwagh a gbe ve a mi la, sha shighe vough.Mat. 24:45-47.

2 Been yô, a ôr ve injakwagh sha kwagh u anuunaukase a pue la. (Ôr Mateu 25:1-13.) Ken ngeren ne, se lu timen sha mbampin mba utar mban: (1) Ka kwagh u vesen u nyi injakwagh la i lu pasen se? (2) Mbajighjigh mba i shigh ve mkurem mbara, dondo kwaghwan u a lu ken injakwagh la nena, man ka nyi i dugh kere?  (3) Hanmô wase nana fatyô u zuan a iwasen ken injakwagh i Yesu ôr la nena?

INJAKWAGH LA PASE SE NYI?

3. Ngise la, ityakerada yase pase injakwagh i anuunaukase a pue la nena, man lu nyi i due ken kwagh ne?

3 Ken ngeren u karen la, se pase ser ken anyom a a sember karen ne, wanakiriki u jighjigh la hemba veren ishima u pasen iwasen i or a zua a mi sha u dondon akaawan a Ruamabera la, a kera hemba veren ishima u pasen kwagh u akaaôron a profeti a til sha mi la ga. Ngise la, ashighe agen ityakerada yase i pase inja i ankaam kposo kposo ken injakwagh i anuunaukase la, kua inja i amenger la, man mkurem man asegh a mkure, man ambaakaa la nahan. Alaghga tsô, er yange se yem pasen akaa a kiriki yô, se kera ver ishima sha u pasen loho u ken injakwagh ne, u u lu torough torough shi u taver u kaven ga la ga. Mkav u se zough a mi hegen ne, una lu se a iwasen kpishi.

4. Ken injakwagh la, se fatyô u kaven or u a lu (a) orkwasehe la nena? (b) Se fatyô u kaven mba ve lu anuunaukase la nena?

4 De ase se time nen sha kwagh u vesen u injakwagh i Yesu la i lu pasen la. Hiihii yô, se time nen sha kwagh ior mba i er kwagh ve ken i la. Ka an nan lu orkwasehe u ken injakwagh laa? Ikyav tese wang ér, Yesu lu ôron kwagh na iyol na. Sha shighe ugen la, Yesu kaa ér un ngu orkwasehe! (Luka 5:34, 35) Hide anuunaukase la di ye? Ken injakwagh la, Yesu kaa a anuunaukase la ér a tsar amenger a ve, a keghen shighe u orkwasehe una va la. Ka imba kwagh u Yesu yange wa mbadondon un mba i shighe ve mkurem, ve lu “anikumuile u kpeghee” la je la, a kaa a ve ér: “Ta nen akondo uya, amenger a en kpaa a̱ yeghen. Ne ayol a en kpaa, lu nen er ka ior mba veren ashe sha gbenda u ter ve zum u a mough ken iniongo i kwasehe a lu hiden la” nahan. (Luka 12:32, 35, 36) Heela tseegh ga, apostoli Paulu man apostoli Yohane cii, yange jijingi mgbegha ve ve ôr kwagh u mbadondon Yesu, mba i shigh ve mkurem la ér, mba er anuunaukase a wang la nahan. (2 Kor. 11:2; Mpa. 14:4) Ikyav tese wang ér Yesu yange ôr injakwagh i i nger ken Mateu 25:1-13 la sha u wan mbadondon un, mba i shigh ve mkurem la kwagh shi tan ve icin.

5. Yesu yange pase shighe u injakwagh na la ia kure la nena?

5 Heela tseegh ga, time ase sha shighe u gba u a dondo kwaghwan u Yesu ne la. Lu shighe u han gba u a dondo kwaghwan u Yesu laa? Yesu pase se shighe la wang ken mkur u injakwagh la ér, ka shighe u “orkwasehe za va” la. (Mat. 25:10) Er yange i pase ken Iyoukura i Julai 15, 2013 la nahan, kwaghôron u profeti u Yesu, u i nger ken Mateu 24 man 25 la, ter kwagh u ‘mve’ na la kwa anigheni. Hanma ijiir i Yesu ter kwagh u mve na la cii, lu ôron kwagh u zum u una va sha shighe u zegecan la, sha u va ôron ior ijir shi timin tar ne kera la. Ikyav tese wang ér injakwagh ne ngi ôron ka kwagh u ayange a masejime ne, aa kure sha shighe u zegecan la.

6. Ka kwagh u vesen u nyi i pase ken injakwagh laa?

6 Ka kwagh u vesen u nyi i pase ken injakwagh laa? Umbur kwagh u Yesu lu ôron ve va ôr injakwagh ne la. Yesu sember ôron kwagh u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la. Wanakiriki la una lu annongo u kpuaa u anmgbianev mba i shigh ve mkurem, mba vea lu hemen sha ayange a masejime yô. Yesu ta ve icin ér mayange ve de gbihin jighjigh ve ga. Been yô, a er tom a injakwagh ne sha u wan mbadondon un, mba i shigh ve mkurem, mba vea va lu ken ayange a masejime la cii kwagh ér, ve “kuran,” sha er iyua i doon tsung la ia bunde ve ga yô. (Mat. 25:13) De ase se time nen sha injakwagh shon nahan se nenge nen er anmgbianev asev mba i shigh ve mkurem la ve dondo kwaghwan u ken injakwagh ne yô.

 ANMGBIANEV MBA I SHIGH VE MKUREM MBARA VE DONDO KWAGHWAN U A LU KEN INJAKWAGH NE LA NENA?

7, 8. (a) Ka aeren ahar a nyi anuunaukase a fan kwagh la lu a mi, a a tese ér ve lu keghene? (b) Mba i shigh ve mkurem la tese ér ve wa agoyol mba keghen nena?

7 Injakwagh i Yesu la pase wang er anuunaukase a fan kwagh la lu keghen mve u orkwasehe la yô. Ve lu er anuunaukase a lanen kwagh la nahan ga. Sha ci u nyi? Sha ci u ve lu a aeren a ahar ne: ve wa agoyol shi ve lu per. Yange gba u anuunaukase a i wa ve tom u lun per keghen mve u orkwasehe la, vea de amenger a ve aa lu yeghen, shi vea za hemen u lun per zan zan orkwasehe una kar van. Anuunaukase ataan la, lu er a lanen kwagh la nahan ga, sha ci u ve wa agoyol tsembelee sha u tôôn a amenger kua mkurem ken asegh a ve. Mbajighjigh mba i shigh ve mkurem la ve wa agoyol tsembelee er anuunaukase a ataan la nahan kpa?

8 Een, ve wa! Ken ayange a masejime ne cii, anmgbianev mba i shigh ve mkurem mbara er akaa a tesen ér mba er anuunaukase a fan kwagh la nahan. Ve er kwagh ne sha u wan agoyol u eren tom u i ne ve la sha mimi zan zan mkur una kar van. Ve kav ér, er ve lu eren Aôndo tom yô, gba u vea de akaa a yolough a tar u Satan ne kpishi aa kar ve, kpa ve kegh iyol u eren nahan. Ve de akaa agen cii mba civir Yehova, shi ve ver shighe u vea civir un vea de ga, kpa mba civir un sha ci u un vea Wan na ve doo ve ishima, shi ve soo u eren ve tom sha mimi kpaa. Ve tile sha mimi, nahan ve venda jijingi u taregh, sha u palegh akaa a yolough man idya kua ieren i or soon iyol i nan tseegh la. Sha nahan yô, ve wa iyol mba keghen, shi ve za hemen u tan iwanger, aluer ka inja er Orkwasehe ngu timbir u van je kpaa.—Fil. 2:15.

9. (a) Yesu yange ta icin sha kwagh u gban mnyam la nena? (b) Mba i shigh ve mkurem mbara ve ungwa angwe u “Orkwasehe ngu van” la nena? (Shi nenge ngeren u shin kpe la.)

9 Ieren i sha uhar i i wase anuunaukase la u keghen yô, ve lu per. Mbakristu mba i shigh ve mkurem la kpa vea fatyô u gban mnyam sha ci u ve kegh shighe gôgônan yumu? Een, vea fatyô. Umbur wer Yesu kaa ér anuunaukase a pue la ‘cii meer mnyam, yav’ shighe u lu inja er orkwasehe la ngu timbir la. Yesu yange fa wang je ér or u nan lu keghen shi i sagher nan iyol u eren ma kwagh je kpa, aluer nan vôr yô, alaghga nana fatyô u eren nahan ga. Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ve ungwa icintan i Yesu la, nahan ve nôngo kpoghuloo mba per shi mba kuran kpaa. Ken injakwagh la, anuunaukase la cii ungwa angwe u “Orkwasehe ngu van” la. Kpa lu mba ve lu per la tseegh ve due ve za kegh un gbenda ye. (Mat. 25:5, 6; 26:41) Hide mbajighjigh mba i shigh ve mkurem nyian la di ye? Ken ayange a masejime ne cii, ve ungwa angwe u “Orkwasehe ngu van” la. Shi ve wa ishima, mba keghen mve u Orkwasehe la. * Nahan cii kpa, mkur u injakwagh la tese shighe u orkwasehe la una va yô. Er nan ve se fe nahana?

A NA ANUUNAUKASE A FAN KWAGH LA INJAR, A GEMA A TSAHA ANUUNAUKASE LANEN KWAGH LA

10. Ka mpin u nyi a dugh ken iliam i anuunaukase a fan kwagh la vea anuunaukase a lanen kwagh laa?

10 Ken mkur u injakwagh la, anuunaukase a lanen kwagh la kaa a anuunaukase a fan kwagh la ér a na ve mkurem vea haa ken amenger a ve. Kpa mbafan kwagh mbara venda u wasen ve. (Ôr Mateu 25:8, 9.) Kwagh ne gema due a mpin ne, ér: “Ka hanma shighe nahan, mbajighjigh mba  i shigh ve mkurem la vea venda u wasen mbagenev ken a ve?” Aluer se hide se time sha shighe u i ter ken injakwagh la yô, se zua a iwanger. Umbur wer, Yesu, u a lu Orkwasehe la una va u va ôron ior ijir sha shighe u zegecan la una lu zan u za been la. Sha nahan yô, a shi nan kpa iliam i anuunaukase ne ngi ôron kwagh u una er ica a lu a gba maa zegecan la una kure yô. Kwagh a lu nahan, sha ci u hen shighe la, a ver mba i shigh ve mkurem la, ikyav i masetyô la sha atsul a ve.

11. (a) Ka nyi ia er ica a lu a gba maa zegecan la una hii? (b) Inja na nan man anuunaukase a fan kwagh la yange kaa a mbalanenkwagh mbara ér ve za yam mkurem vem hen mbateene?

11 Sha nahan yô, cii man zegecan la a hii yô, a vande veren mbajighjigh mba i shigh ve mkurem, mba ve shi her shin tar la cii ikyav sha atsul a ve. (Mpa. 7:1-4) Hii shighe la je, myer u i yer ve u yemen Sha la una kera lu ilyan ga. Kpa gema hen ase sha kwagh u una er cii man zegecan la una hii yô. Ka nyi ia er mba i shigh ve mkurem, mba ve de u kuran shi ve kera til sha mimi ga laa? Iyua i i ver sha ci ve Sha la ia kar ve. Kwagh la tese wang je ér, a ver ve ikyav i masetyô la sha atsul a ve, cii man zegecan la una hii ga. Hen shighe ne, a tsegha mbajighjigh mbagenev sha ityough vegh. Shighe u zegecan una hii la, mbalanenkwagh mbara vea nenge er i tim Zegebabilon kera yô, nahan a kpiligh ve iyol. Adooga a lu hen shighe ne vea mase kaven er ve we iyol ve lu keghen mve u Orkwasehe la ga ye. Aluer ka hen shighe ne ve va pin iwasen nahan, a kaa a ve ér nyi? Injakwagh i Yesu la na se mlumun sha mpin ne. Anuunaukase a fan kwagh la yange venda u nan a lanen kwagh la mkurem vem, kpa ve gema ve kaa a ve ér, ve za yam hen mbateen. Kpa gema umbur wer, lu ken “atôutu,” nahan vea zua a mbateen mkurem hen shighe ne kpa? Mayange ga, sha ci u shighe kar.

12. (a) Sha shighe u zegecan la, ka nyi i vihin tsung ia er mba i shigh ve mkurem, kpa ve kera til sha mimi ga, cii ve a mase veren mba i shigh ve mkurem la ikyav i masetyô la sha atsuluu? (b) Ka nyi ia er mba vea lu er anuunaukase a lanen kwagh laa?

12 Kape mbajighjigh mba i shigh ve mkurem la kpa vea va venda u wasen mbagenev ken a ve, mba ve vende mimi sha shighe u zegecan la je la. Iwasen môm kpa ia lu sha ci ve ga. Shighe una kar u nan ve iwasen. Mkur ve una lu nena? Yesu pase kwagh u yange er shighe u anuunaukase a lanen kwagh la yem u za yamen mkurem vem la, ér: “Orkwasehe za va; mba ve wa ago iyol la ve nyôr a na imôngo ken iyou i iniongo i kwasehe maa i wuhe hunda.” Shighe u Kristu una va sha iengem na zum u zegecan una lu zan u za kuusu la, una kohol mbajighjigh nav mba i shigh ve mkurem la una yem a mi Sha. (Mat. 24:31; 25:10; Yoh. 14:1-3; 1 Tes. 4:17) A va wuhe hunda sha er mba i shigh ve mkurem kpa ve til sha mimi ga, mba ve lu er anuunaukase a lanen kwagh nahan la, vea nyôr ga yô. Vea va vaa, vea kaa ér, “Tere Tere, shi bugh se ga!” er anuunaukase a lanen kwagh la nahan. Kpa Yesu una na ve mlumun nena? Kwagh una er a vihi yô, una na ve mlumun u a na mba ve lu er ivo la nahan sha shighe u zegecan la, ér, “Mayange je M ngu a fa ne ga.”Mat. 7:21-23; 25:11, 12.

13. (a) Er nan ve i gbe u se kure ikyaa ser mbadondon Kristu, mba i shigh ve mkurem mbara kpishi vea va undu mimi ga? (b) Se fatyô u kaan ser injakwagh i Yesu la tese vangertiôr u a lu a mi ken mba i shigh ve mkurem la sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

13 Se kure ikyaa sha kwagh u se hen sha heen ne ser nyi? Yesu lu kaan ér mba i shigh ve mkurem mbara kpishi vea va undu mimi, nahan a gba u a tsua mbagenev sha ityough vev shinii? Ei. Umbur wer, yange vande tan “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la icin ér mayange a de hingir wanakiriki u bo ga. Er yange ôr nahan kpa, ver ishima ér kwagh a va lu nahan keng ga.  Nahan injakwagh ne kpa ka icin i vesen tsô i lu tan ye. Vough er anuunaukase a ataan la yange lan kwagh, a ataan agen la di fa kwagh nahan, hanma or u i shigh nan mkurem cii nan ngu a ian i tsuan u wan agoyol shi lun per, gayô tsuan u eren kwagh sha lan shi tilen sha mimi ga. Icighan jijingi yange mgbegha apostoli Paulu ta Mbakristu mba i shighe ve mkurem vea na imôngo la imba icin ne. (Ôr Mbaheberu 6:4-9; nenge Duteronomi 30:19 kpaa.) U nenge yô, Paulu yange ta icin ne taver taver, kpa gema tese sha dooshima ér un ngu a vangertiôr ér “akaa a hemban doon” nga keghen anmgbianev nav mba nomso man kasev mbara. Kape icin i Yesu a te ken injakwagh na la kpa i tese dooshima man vangertiôr je la. Kristu fa je ér hanma or u i shigh nan mkurem cii nana fatyô u tilen sha mimi shi va ngohol iyua i doon tsung la!

MBA VE LU “IYÔNGO IGEN” LA VEA FATYÔ U ZUAN A IWASEN NENA?

14. Hii nan ve mba ve lu “iyôngo igen” la kpa vea fatyô u zuan a iwasen ken injakwagh i anuunaukase a pue laa?

14 Er lu kwagh u mbadondon Yesu, mba i shigh ve mkurem la lu ôron ken injakwagh i anuunaukase a pue la yô, tese ér gba u mba ve lu “iyôngo igen” la vea zua a iwasen ken i gaa? (Yoh. 10:16) Mayange ga! Umbur wer, loho u ken injakwagh ne taver u kaven ga. U kaa ér: “Kuran nen.” Nahan ka mba i shigh ve mkurem la tseegh i gbe u vea dondo kwaghwan la yee? Sha shighe ugen la, Yesu kaa ér: “Kwagh u M kaan ne ne, M ngu kaan ior cii Mer: Kuran nen.” (Mar. 13:37) Yesu soo ér mbadondon un cii ve sôr ishima ve sha er vea er Aôndo tom sha mimi shi vea kuran, er i kaa a ve cii ér ve eren la nahan. Nahan gba u Mbakristu cii vea dondo hemen u mba i shigh ve mkurem la sha gbaa ne, sha u dondon ikyav ve i dedoo la, shi veren tom u pasen kwagh la hiihii ken uma ve. Shi doo u hanmô wase nana umbur ér anuunaukase a lanen kwagh la yange kaa a anuunaukase a fan kwagh la ér a pande mkurem vem a na ve. Mkurem ma ve sôn, kpa i vande u nan ve la tese ér or môm nana fatyô u tilen sha mimi sha ci wase, shin lun ken mimi sha ci wase, shin zan hemen u kuran sha ci wase ga. Orjir u perapera u Yehova a tsough la una va pine hanmô wase kwagh asange asange. Nahan gba kpee u se kuran. Shi ica a gba tsô una nyôr!

Mkurem ma anuunaukase a lanen kwagh la kaa ér i pande i na ve la umbur se ér or môm nana fatyô u kuran shin tilen sha mimi sha ci wase ga

15. Mbakristu cii saan ve iyol sha ivaazuan i Kristu vea kwasehe na la sha ci u nyi?

15 Shi Mbakristu cii vea fatyô u zuan a iwasen ken kwagh u vesen u Yesu ôr ken injakwagh na la. Bee kera yô, ka an wase je i saan nan iyol sha ivese i i ter kwagh u i ken injakwagh la ga? Mba i shigh ve mkurem la vea yem Sha, Armagedon una karen yô, vea hingir kwasehe u Kristu. (Mpa. 19:7-9) Hanma or u nana lu shin tar hen shighe la cii nana zua a iwasen sha ivese i a er Sha la, sha ci u ivese ne ka ibumun i tesen ér i ver gomoti u doon tsung sha ci u hanma or. Ishimaverenkeghen yase ia a lu i yemen Sha shin lun shin tar ne kpa, se kange nen ishima u dondon kwaghwan u a lu ken injakwagh i anuunaukase a pue la. Se tese nen ser se mba keghen sha u sôron ishima yase shi zan hemen u kuran shi tilen sha mimi, sha er se fatyô u va zuan a averen a Yehova a ver sha ci wase ken hemen la yô!

^ par. 9 Ken injakwagh la, i yôô angwe u “Orkwasehe ngu van” la (ivur 6), shighe kar cii ve va mase nyôron ye (ivur 10). Ken ayange a masejime ne cii, mba i shigh ve mkurem, ve lu per la nenge a ikyav i tesen mve u Yesu la. Ve fa er a tem tor ken Tartor u Aôndo yô. Sha nahan yô, gba u vea za hemen u kuran zan zan una kar van.