Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Maaci 2015

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Ngise la, ashighe kpishi ityakerada yase i ôr kwagh u akav man kwagh u akav shon a til sha mi la, kpa ken anyom a a sember karen ne, se mba kera fe ôron kwagh nahan ga. Er nan ve kwagh a lu nahana?

Iyoukura i Setemba 15, 1950 la, pase kwagh u a lu “ikyav” man kwagh u “ikyav la i til sha mi la” sha imba gbenda ne, ér: “Ikyav yô, ka kwagh u a til sha ityough ki ma kwagh u una va er ken hemen yô. Kwagh u ikyav la i til sha mi la di, gema ka kwagh shon jighilii u ikyav la i lu ôron la. Nahan se fatyô u kaan vough nahan ser, ikyav la ka mure; kwagh u ikyav la i til sha mi la di ka kwagh shon kpôô kpôô.”

Anyom kpishi ken ijime, ityakerada yase kaa ér mbajighjigh er Debora man Elihu man Rahabi man Rebeka man Yefeta man Yobu, kua mbagenev kpishi, lu mure shin ior mba ve tile sha ityough ki mba i shigh ve mkurem shin “zegeikpelaior” la yô. (Mpa. 7:9) Ikyav i tesen yô, yange se hen ser Yefeta man Yobu kua Rebeka ve tile sha ityough ki mba i shigh ve mkurem la, Debora man Rahabi di tile sha ityough ki zegeikpelaior. Nahan kpa, ken anyom a a sember karen ne, se de u ôron kwagh ne nahan. Se de sha ci u nyi?

IKYAV

Iyôngo i paseka i yange i na nagh a mi sha ayange a Iserael u tsuaa la lu ikyav.Num. 9:2

KWAGH U IKYAV LA TILE SHA MI LA

Paulu yange kaa ér ka Kristu a lu “Waniyôngo wase u Paseka” la ye.—1 Kor. 5:7

Mimi yô, Ruamabera tese ér ior mbagenev mba i ter kwagh ve ken Bibilo la yange ve tile sha ityough ki ma kwagh u vesen ugen. Apostoli Paulu ter kwagh u kasev uhar mba ve lu “ikyav” i kwagh ugen yô, er i nger ken Mbagalatia 4:21-31 nahan. Hagar, u lu kpankwase u Aberaham la, yange tile sha ityough ki ikyurior i Iserael, i Tindi u Mose wase ve ve lu a Yehova a kôôsôô la. Kpa Sara, u lu “kwase jim” la, yange tile sha ityough ki kwase u Aôndo u sha injakwagh, u a lu vegher u nongo na u Sha la. Ken washika u Paulu nger hen Mbaheberu la, a pase ér Melkisedeki u yange lu tor man pristi la tile sha ityough ki Yesu, shi a tese igbenda kposo kposo i kwagh u iorov mba uhar mban a zough yô. (Heb. 6:20; 7:1-3) Heela tseegh ga, Paulu shi kaa ér Yesaia man ônov nav ve tile sha ityough ki Yesu man mbadondon un mba i shigh ve mkurem la. (Heb. 2:13, 14) Yange lu Aôndo mgbegha Paulu nger kwagh ne ye. Nahan  se fatyô u nan jighjigh ser kwagh u a er sha kwagh u akav ne la ka mimi.

Nahan cii kpa, ape i Bibilo i kaa ér orgen nan tile sha ityough ki orgen je kpa, doo u se kure ikyaa ser hanma kwagh u a er ken uma u or u nan lu ikyav la cii ngu tesen ma kwagh u vesen u una er ken hemen ga. Ikyav i tesen yô, shin er Paulu a kaa ér Melkisedeki ngu ikyav i Yesu nahan kpa, a ôr kwagh môm sha kwagh u shighe u Melkisedeki za Aberaham a bredi man wain sha u a ya shi a ma, zum u za hemba utor unyiin ityav la ga. Nahan ityôkyaa ngi i se ker u fan inja i kwagh u Ruamabera a pase ga la ga.Gen. 14:1, 18.

Shighe u Yesu kpe kera la, mbangeren mbagenev nger akaa a kpeegh anyom kar uderi imôngo. Ve nôngo u pasen hanma kwagh u i er ken Bibilo cii ér ngu ityav i kwagh u ken hemen. Takerada ugen u pasen akaa a ken Bibilo, ôr kwagh u atesen a mbangeren er Origen man Ambrose kua Jerome nahan, ér: “Yange ve ker akav, shi ve zua a mi kpaa, sha hanma kwagh u i nger ken Ruamabera cii, una lu u kiriki nan nan kpaa. Yange a lu kwagh u ikyoo ga kpa, ve nenge ér ka ikyav i i yer ken mimi u tsoghor u i lu hanma or nana fatyô u kaven ga yô . . . , je yô, ishu i mbahenen yange ve kôr hen tugh mbu Oryiman ande hen a ve la je kpa, mbagenev ve pase ér ka ikyav. Ve nôngo kpoghuloo sha u vea pase er ishu i 153 la i lu ikyav yô!”

Orngeren ugen ken gar u Hippo, iti na ér Augustine, pase ér iorov 5,000 mba Bibilo i kaa ér Yesu yange koso ve sha ikpenbredi itian i i er sha shair la, man ishu ihiar la ka injakwagh. Yange kaa ér ikpenbredi i itian i i er sha shair la tile sha ityough ki ityakerada i Bibilo i hiihii i itian la. Shi er ior hen ér uwua hemba doon a shair yô, kwagh ne tese ér “ikyuryan i He” la hemba doon a “Ikyuryan i Tse” la. Heela tseegh ga, shi a pase ér ishu ihiar la tile sha ityough ki tor man pristi. Orngeren ugen di pase ér tamen u Yakob yam hen Isou sha alev a nyian la tile sha ityough ki ishimaverenkeghen i yemen sha, i Yesu yam sha awambe a na, sha ci u uumace la!

Aluer akaa a ve er ne ka a mimi ga yô, nenge ase imba er ve nyer a ior ken zayol sha wono! Uumace vea kera fatyô u fan mkposo u a lu hen atô u akaa a Bibilo i er, a a lu mure man a a lu mure ga la ga. Ka gbenda u hemban wanger cii u i doo u ma i pase kwagh ne je ne: Ape Ruamabera a tese ér ma or shin ma kwagh u a er, gayô ma kwagh tile sha ityough ki kwagh ugen yô, se lumun a mi nahan. Aluer ka nahan ga yô, ape Ruamabera a tese jighilii ér ma or, shin ma kwagh u a er la, ka ikyav ga yô, mayange se kpa se kaa ser se ka ikyav ga.

Nahan se er nan ve se zua a iwasen ken akav a i ter ken Ruamabera man akaa a i er ker laa? Mkaanem ma Paulu a nger ken Mbaromanu 15:4 la kaa ér: ‘Akaa a i vande ngeren la cii ka sha ci u ityesen yase lu i nger a ye, lu sha u se̱ lu a ishimaverenkeghen sha ishimawan man ishimasurun i ken icighanruamabera la.’ Paulu yange lu kaan ér anmgbianev nav mba i shighe un mkurem vea ve imôngo sha ayange a mbaapostoli la vea fatyô u henen akaa a doon tsung ken akaa a i nger ken Ruamabera la. Nahan kpa, hanma kov u mbacivir Aôndo cii, vea lu mba i shigh ve mkurem shin vea lu “iyôngo igen,” shin vea lu ken “ayange a masejime” shin vea lu ga kpa, vea fatyô u zuan a iwasen ken “akaa a i vande ngeren la cii.” Shi se zua a iwasen ne kpaa.—Yoh. 10:16; 2 Tim. 3:1.

Sha nahan yô, akaa a i er ken Bibilo la kpishi nga ôron kwagh u mba i shigh ve mkurem shin “iyôngo igen” shin Mbakristu mba hen ma shighe ugen tseegh ga. Kpa akaa a i er ken Bibilo la kpishi wase mbacivir Aôndo mba sha ayange a tsuaa la man mba hegen ne cii. Ikyav i tesen yô, gba u se nenge ser ka mba i shigh ve mkurem, mba ve ya ican sha shighe u Ityav mbi Tar cii Mbi Hiihii la tseegh akaa a i er ken takerada u Yobu la a kur sha a ve ga. Mbacivir Aôndo kpishi, nomso man kasev, mba i shigh ve mkurem man zegeikpelaior cii, ve tagher a atsan a Yobu kpa yange tagher a mi la, shi ve “nenge mkur u Ter kure kwagh na yô, mhôônom ma ker Ter man shi zungu mhôônom kpaa.”—Yak. 5:11.

Hen ase sha kwagh ne: Ken atôônanongo a ase nyian, se mba a kasev mbabeenyol mba civir Aôndo sha mimi er Debora, man agumaior a a lu mbatamen, a a lu a kwaghfan er Elihu, man upania mba taver asema, mba lun a gbashima er Yefeta, kua nomso man kasev mbajighjigh, mba lun a ishimawan er Yobu nahan ga he? Se mba a mi yum. Se mba a iwuese kpishi er Yehova yange koso “akaa a i vande ngeren la cii” yô, sha er “se̱ lu a ishimaverenkeghen sha ishimawan man ishimasurun i ken icighanruamabera la” yô!

Sha ci u atôakaa ne yô, se de u nôngon ser se kav hanma injakwagh shin shighe u ia kure la sha hanma kwagh u i nger ken Bibilo la cii. Kpa ityakerada yase hemba veren ishima sha u tesen akaa a injaa a se fatyô u henen ken Ruamabera la.