Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Febewari 2015

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Se wase anmgbianev mba ka vea ungwa ihyuma i sente ve i za ve iyol tsung la nena?

Mba ka vea ungwa ihyuma i sente ve i za ve iyol la cii ka ve ya ican kpishi. Alaghga tsô ka er ve lu a tahav mbu yangen ior mba ve zuan kwagh a ve ayange ayange la u kpurun sente iyol ga yô. Nahan cii kpa, mbagenev pine sha u vea fa aluer ka u a fatyô u kaan a anmgbianev ér ve de kpurun sente iyol, zaan mbamkombo mba Mbakristu shin mbamkohol mba kiriki man mba vesen ga yô.

Sha mimi yô, Orkristu môm u nana soo u eren kwagh u nan fe nyiaan ér, una na a taver orgen u zan mbamkombo mba Mbakristu ve nana er un je kpa nan ngu ga. Se cii gba u se zua a ishimataver i mbamkombo asev ka ve na se la. (Heb. 10:24, 25) Sha nahan yô, mba ka vea ungwa ihyuma i sente ve i za ve iyol tsung, je yô kwagh ne a lu yangen ve u zan mbamkombo la vea fatyô u lamen a mbatamen sha kwagh ne. Er Ruamabera a yange se u haan sente zan mbamkombo, shin i doo u a wa mbagenev atindi sha gbaa ne ga nahan kpa, mbatamen vea fatyô u pasen mba ken tiônnongo sha u vea kav mbamtaver mba mbagenev ve lu tagher a mi la yô. Mbatamen vea gbidyen kwar sha ikyaa ne cii yô, alaghga vea tsua u timen sha kwagh u i vande ngeren sha kwagh u haan sente la, zum u vea timen sha ugbayol mba tiônnongo ken Mkombo u Henen Tomshiren yô, shin vea fatyô u yôôn kwagh sha kwaghfan sha gbaa ne. * Nahan kpa, gba u mbatamen vea yôôn kwagh ne hanma shighe ga. Hanma shighe cii ior mbahev mba ve lu a isharen la, shin mbavannya mba ve fe zayol ne ga la, ka ve za mbamkombo asev, nahan se soo ser ve nenge ér se ngohol ve. Doo u se na or môm kpa nana hingir u henen ér nan er kwaghbo sha u kpurun sente iyol akuma akuma ga.

Ape zayol ne a lu yô, alaghga mzough u mbatamen una fatyô u kaan ér mba ka vea ungwa ihyuma i sente ve i za ve iyol la ve za teman hen ma vegher ugen kposo ken Iyou i Tartor, aluer gba sha mi u eren nahan yô. Ikyav i tesen yô, alaghga Iyou i Tartor yen ngi a an-iyou u koson ityakerada, u i we anar u samber a iliam ker yô, nahan vea fatyô u teman ker sha er vea ungwa kwagh u i lu henen ken mbamkombo la yô. Aluer i er nahan kpa i fatyô u sôron zayol ne ga, man mbagenev mba yan ican her kpoghuloo yô, anmgbianev vea fatyô u kuran kwagh u i lu henen ken mbamkombo la sha ci u ior mban, shin yilan ve sha telefon, sha er vea ungwa kwagh u i lu henen la hen ya ve, er i vanden eren sha ci u mba ve kera fetyô u zenden ga la nahan.

Ken anyom a a sember karen ne, i taver anmgbianev ishima ken Tom Wase ú Tartor ér, shighe u i ze mbamkohol mba vesen yô, ve tese mba ka vea ungwa ihyuma i sente ve i za ve iyol la ikyoiwan tsung. I taver anmgbianev ishima ér, shighe u ve ze mbamkohol mba vesen yô, ve hemba tesen ikyoiwan ne cii, gadia i ver ijiir sha ci u mba ihyuma i sente i ze ve iyol la kposo ga. Nahan cii kpa, yange se ver ishima ser i gema eren kwagh ne ken mbamkombo mba tiônnongo ga, shi doo u a nenge ér gba u a er nahan kpaa ga.

Se cii se mba tagher a ican i myen u se ye dyako na, a ve a mi la, ken botar ne. Nahan se wuese kpishi er mbagenev ka ve nôngo kwagh sha er vea pande ican i se lu ker la yô! Alaghga a gba u mbagenev vea de u kpurun sente iyol, sha er vea na a lu anmgbianev ase ican ga u zan mbamkombo mba Mbakristu yô. Dooshima una fatyô u mgbeghan se u eren kwagh ne.

 Ityakerada igen kpa tese ér Pontiu Pilatu yange lu kpôô kpôô?

I nger iti Pilatu sha kpande iwen ne ken zwa Latin

Mbaôron Bibilo fa kwagh u Pontiu Pilatu tsembelee, sha ci u kwagh u yange er shighe u ôr Yesu ijir shi na zwa ér i wua un la. (Mat. 27:1, 2, 24-26) Heela tseegh ga, i nger iti na ken ityakerada igen kpa acin imôngo. Takerada u pasen asemberakaa ugen, u i yer ér The Anchor Bible Dictionary la kaa ér, ngeren mba mbayiase mbagenev mba sha kwagh u Pontiu Pilatu, mba i kohol ijiir i môm la “hemba ngeen shi ve hemba pasen kwagh na vighe vighe a hanma Orroma ugen u yange nan lu gomna ken tar u Yudia cii.”

Iti i Pilatu due ken ngeren mba Oryuda u timen sha akaa a mbayiase, Josephus, u yange nger akaa atar sha kwagh u mbamtaver mba Pilatu tagher ishigh a mi shighe u lu gomna u tar u Yudia la. Oryuda u timen sha akaa a mbayiase, u yange i yilan un ér Philo la di gema seer kwagh u sha unyiin u er Pilatu la. Orromanu u ngeren akaa, u i yilan un ér Tacitus, u yange nger kwagh u yiase i ator a Tartor u Roma la kaa ér ka Pontiu Pilatu yange na zwa ér i wua Yesu, sha ayange a Tiberiu lu tor u Tartor u Roma la ye.

Ken inyon i 1961 la, mbadughun akaa shin inya mba ve lu eren tom hen agirigi u Mbaromanu ugen ken gar u Sesaria, ken Iserael la, zua a kpande iwen ugen u i hide i nger kwagh sha mi yô; i nger iti i Pilatu sha kpande iwen ne ken zwa Latin. I hen ér yange i hii ngeren kwagh u a lu sha kpande iwen (u i tese heen ne), u i hidi i ser la, ér: “Ponti Pilatu, Gomna u Yudia tsegha iyou i mbaaôndo ne sha ci u Tiberiu.” A̱ shi nan kpa, iyou i i ter i la lu tempel u i maa un sha ci u icivir i Tiberiu, Tor u Tartor u Mbaroma yô.

Aluer anmgbian u kwase nan due kwaghpasen vea anmgbian u nomso yô, gba u anmgbian u kwase la nana kange ityough shighe u nan lu henen Bibilo a or yôô?

I na mlumun sha mpin ne ken ngeren u “Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La,” u yange i due a mi ken Iyoukura [zwa Buter] i Julai 15, 2002 la ér, aluer anmgbian u kwase nan ngu henen Bibilo vea or man anmgbian u nomso u nan er batisema shin nan lu a er batisema ga nan ngu her yô, anmgbian u kwase la nana kange ityough. Se hide se time sha ikyaa ne, nahan se nenge ser doo u se nyôôso mnenge wase.

Aluer ka orpasenkwagh u nomso u nan er batisema nan dugh kwaghpasen vea anmgbian u kwase, man anmgbian u kwase la nan za u za henen Bibilo vea or u nan vanden henen Bibilo a nan yô, anmgbian u kwase la na̱na kange ityough. Aluer nan kange ityough yô, nana lu tesen icivir sha kwagh u hemen u ken tiônnongo, u Yehova a ser a ver la, sha ci u nan ngu eren tom u ma i lu anmgbian u nomso ma nan er la. (1 Kor. 11:5, 6, 10) Shi anmgbian u kwase la nana fatyô u kaan a anmgbian u nomso la ér nana hemen kwaghhenen la kpaa, aluer nan kuma yô.

Hide sha vegher ugen yô, aluer anmgbian u kwase due kwaghpasen vea orpasenkwagh u nomso u nan lu a er batisema ga, shi nan lu nom u nan ga, man anmgbian u kwase la za u za henen Bibilo vea or u nan vanden henen Bibilo a nan yô, Ruamabera tese ér gba keng keng u nana kange ityough ga. Nahan cii kpa, imoshima i anmgbianev mba kasev mbagenev ia kaa a ve ér ve kange ityough shighe u kwagh a lu nahan yô.

^ par. 2 Wea soo u hiden tôvon sha ikyaa ne yô, ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Helping Those With MCS,” ken Awake! u Agusutu 8, 2000, peeji 8-10 la.