Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

I Wa Akuraior Agoyol sha ci u “Ityesen i Ter”

I Wa Akuraior Agoyol sha ci u “Ityesen i Ter”

“Gomna . . . na jighjigh, kpiligh un iyol a ityesen i Ter.”—AER. 13:12.

1-3. Ka mbamtaver mba nyi mbahenen mba Yesu tagher a mi ken tom ve u pasen “akuraior cii” loho u dedoo laa?

YESU KRISTU yange na mbadondon un tom u vesen. Yange kaa a ve ér: “Yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen.” Yange gba u vea ‘ôr Loho u Dedoo u tartor ne a tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii.’—Mat. 24:14; 28:19.

2 Mbahenen yange ve soo Yesu man loho u dedoo. Nahan kpa, alaghga tsô yange vea lu henen gbenda u vea er tom u i na ve la yô. Kera ga je kpa, ve vese iyenge ga. Yesu u ve lu pasen ior ér ngu Wan u Aôndo la kpa i wua un kera. Shi i nengen mbahenen nav ér mba “ior mba fan takerada yum kpaa ga, [shi] ve lu ior mba lun sha kwarikyaa ga.” (Aer. 4:13) Mbahenen mban za imakeranta i tesen kwaghaôndo, er mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda mbara nahan ga. Kpa loho u mbahenen lu pasen la venda aeren a ityôô a mbahenenev mba kwaghaôndo u Mbayuda ndera tesen ior anyom uderi imôngo la. Er i naan mbahenen icivir ken tar ve ga yô, lu ken Tartor u Roma u u lu a tahav kpishi la ve, a kegh ato a ve ye he?

3 Heela tseegh ga, Yesu ta mbahenen nav icin ér, ior vea kôr ve ihyom shi vea tôv ve a ican shi a wua mbagenev je kpaa.  (Luka 21:16, 17) Alaghga a nenge mbahenen mker shi vea tagher a uprofeti mba aiev man mseer u mvende u vendan atindi la. (Mat. 24:10-12) Aluer i ngohol loho ve hanma ijiir je kpa, vea er nan ve vea pase loho ne ‘á ar ken ikighir i tara’? (Aer. 1:8) Adooga yange a taver mbahenen mban u fan er vea tagher a mbamtaver mbara kpa vea er tom u i na ve la yô.

4. Mbahenen mba tsuaa mbara yange ve za ikyura ken tom ve u pasen kwagh la nena?

4 Yange ishima a nyian mbahenen nan nan kpa, ve za hemen u pasen loho u dedoo ne, man lu ken Yerusalem man ken Samaria tseegh ve pase u ga, kpa ve pase u ve tser tar u i fa u sha ayange la cii. Shin er mbahenen mbara tagher a mbamtaver nahan kpa, ken atô u anyom 30 nahan ve yôô loho u dedoo la “hen akaa a i gbe a sha won cii,” shi u lu ‘umen atam sha won cii.’ (Kol. 1:6, 23) Ikyav i tesen: Loho u apostoli Paulu pase ken icile i Shiperu, man kwagh u er ker la na yô, Orromanu u lu gomna, i yilan un ér Sergiu Paulu la “na jighjigh, kpiligh un iyol a ityesen i Ter.”—Ôr Aerenakaa 13:6-12.

5. (a) Yesu yange na mbahenen nav vangertiôr ér nyi? (b) Takerada ugen u pasen yiase ôr kwagh u mlu u sha ayange a mbaapostoli la ér nyi?

5 Mbahenen mba Yesu yange ve fa je ér vea fatyô u eren tom u pasen kwagh la sha tahav vev tseegh ga. Yesu vande tôndon zwa ér una lu a ve shi icighan jijingi kpa una wasen ve. (Mat. 28:20) Sha ashighe agen yô, alaghga akaa a i eren sha ayange la la wasen ve u pasen loho u Tartor. Sha kpôô yô, takerada ugen u pasen yiase kaa ér: “Alaghga tsô shighe u mbaapostoli la lu shighe u hemba doon u Mbakristu vea pase loho u dedoo yô, sha ci u shighe u mbaapostoli kpe kera cii la, Mbakristu hen ér Aôndo sôr ve gbenda bee.”

6. Ka nyi se lu timen sha mi ken (a) ngeren nee? (b) ngeren u dondon laa?

6 Bibilo pase se gbenda u Aôndo yange gema akaa sha tar sha ayange a mbaapostoli la, sha er Mbakristu vea er tom u pasen kwagh la ga. Kpa ka kwagh u se fe je ne: Yehova yange soo ér i pase loho u dedoo la, kpa Satan yô soo ga. Ken ngeren ne, se lu timen sha akaa a yange er sha ayange a mbaapostoli la, a a na ve mbahenen hemba zan ikyura ken tom ve u pasen kwagh la, a hanma shighe ugen cii yô. Ken ngeren u dondon la, se va time sha akaa a a wase se sha ayange ne u pasen loho u dedoo aren ken akighir a tar cii la.

GBENDA U ALAGHGA BEM U MBAROMANU WASE MBAHENEN LA

7. Lu nyi i lu Pax Romana shin Bem u Mbaromanu, man yange kaha kposo a ashighe agen sha ci u nyi?

7 Sha ayange a mbaapostoli la, Mbakristu zua a mtsera sha ikyev i tar u Mbaromanu. Ikyav i tesen yô, bem yange lu hen shighe la, i yilan bem la ér Pax Romana shin Bem u Mbaromanu. Hen shighe la Gomoti u Mbaromanu yange hanma ihyembeto cii. Er Yesu tsengaôron nahan, sha ashighe agen yô, i ungwa kwagh u “utya man igwa i utya kpaa.” (Mat. 24:6) Ken inyom i 70 la, akumatya a Mbaromanu va tim gar u Yerusalem, shi nôngo ityav mbi gen ikyuaa a tartor la. Nahan kpa, er anyom a karen er 200 nahan hii shighe u Yesu la, zayol kera lu ken veghertar u Zegemnger u Mediterenia la ga. Takerada ugen u u ôr kwagh ne yô, kaa ér: Ken mlu uumace cii, igbe je ior mba a lu ken bem kpishi nahan ga.

8. Bem u Mbaromanu la yange wase Mbakristu nena?

8 Ortimen sha akaa a kwaghaôndo ugen u i yilan un ér Origen, u lu uma anyom a kar ken ijime er 1800 nahan la,  yange pase mnenge na, kaa ér: “Luun er ityartor yange ia lu kpishi yô, ma lu ican kpishi u samber a atesen a Yesu la sha tar cii . . . sha ci u ityartor ne ma lu kighir nomsombaiorov ér ve nyôr shoja, ve nôngo ityav sha er vea kura ityar ve yô. . . . Luun nahan yô, mbahenen yange ma ve za ikyura ken tom ve u pasen loho u bem, u u lumun ér or a or iyev sha mbaihyomov mba nan tsô kpaa ga la, ma ve tser tar cii kpa?” Yange i tôv mbayôôn angwe u Tartor a ican ken Tartor u Roma la jimin cii, kpa ve zua a mtsera ken bem u samber wuee ken Tartor shon la.—Or Mbaromanu 12:18-21.

IGBENDA I DEDOO I KEN TARTOR U ROMA NA YÔ DOO U ZENDEN

9, 10. Ka akaa a nyi nahan yange na ve lu mbahenen ican u zenden ken Tartor u Roma ga?

9 Mbakristu yange ve zenden sha igbenda i gomoti u Roma er la. Tartor la lu a shoja i lun a agee kpishi, sha er ua za hemen u hemen mba ken Tartor la cii yô. Yange gba u igbenda i dedoo ia lu ve, shoja ia fatyô u zan gagher za yangen ayôôso mape ye, nahan Mbaromanu fa u dughun igbenda ne. Mbaromanu mba ve eren tom gbenda yange ve dugh igbenda i zan sha ajiir agen ken Tartor la hemba ukilomita 80,000. Igbenda ne nôngon u lun ken hanma vegher u Tartor la jimin cii. Shi igbenda ne yange i kar ken akô man ken udeserti kua sha iwo cii.

10 Dugh igbenda i dedoo i ken Tartor u Roma la kera kpa, Mbaromanu yange ve zenden shin utso. Utso mba Mbaromanu zenden shin uifi man iagh kua uityeku, ve zaan sha ahongo a kuman 900, a a lu ken Tartor la jimin cii la. Sha nahan yô, lu u Mbakristu vea fatyô u zan hanma ijiir ken Tartor la cii. Mbamtaver lu, kpa gba u apostoli Paulu man mbagenev vea lu a takerada u nan or ian i zan ken tar ugen kua laasen u zan tar u ken won ve vea zende ken Tartor la ga. Mba nengen sha kwagh u mba van a va man mba ceken akaa a i lu van a mi ken tar la shin a i lu duen a mi la lu ga. Mbaiv yange ve cian mtsaha u Mbaromanu a na ve la, nahan ve fa lun sha igbenda ken Tartor la ga. Shi er shoja i shin mnger i Mbaroma luun shin utso kpishi mba ve zaan sha ajiir wue wue la yô, iv mbu shin mnger kpa ngee ga. Shin er tso ur a Paulu acin imôngo shi war ku shin zegemnger nahan kpa, Ruamabera ôr jighilii ér lu mbaiv mba shin mnger ta num sha utso mbara ga.—2 Kor. 11:25, 26.

ER ZWA GRIKA WASE MBAHENEN LA

Yange lu ican u zuan a ivur Bibilo ken ruamabera u mbayiase la ga sha ci u nyi? (Nenge ikyumhiange i sha 12 la)

11. Mbahenen yange ve lamen zwa Grika shi ve nger Bibilo ker sha ci u nyi?

11 Ior kpishi mba ken Tartor u Roma lamen zwa Grika, nahan kwagh ne wase atôônanongo u lamen a atôônanongo agen shi lun ken mzough kpaa. Er Alekesander u Tamen la vande nôngon ityav, ngohol ajiir kpishi yô, ior hingir u fan shi lamen zwa Grika wuee. Kwagh ne na yô, ior mba Aôndo kôrcio u lamen a hanma or cii, nahan loho u dedoo hingir u samber wuee. Heela tseegh ga, Mbayuda mba ve lu ken tar u Igipiti la gema Ruamabera u ken zwa Heberu la ken zwa Grika. Ior kpishi fa kwagh u mgem u ruamabera u i yilan ér Septuajinta ne, nahan mbadondon Kristu mba tsuaa mbara kpa teren mgem ne ken kwaghôron ve. Shi Mbakristu mase ngeren vegher u Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la jimin cii ken zwa Grika. Zwa Grika yange u lu a asember kpishi, nahan lu ican u pasen atesen a mimi a Bibilo ken zwa ne ga.

12. (a) Ka nyi i lu ruamabera u mbayiase laa, man yange hemba doon a ihyurenruamabera sha ci u nyi? (b) Lu hanma shighe nahan Mbakristu kpishi hii u eren tom a ruamabera u mbayiase laa?

 12 Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve pasen ior kwagh a Ruamabera nena? Uihyurenmbaruamabera yange ve yuhwa kpishi shi ve lu ican u zenden a mi, sha ci u yange i gba u a samber ve shi a hide a gba huren, shi i ngeren kwagh sha hanma ihyurenruamabera vegher môm tseegh. Ivangeli i Mateu tseegh kpa ia fatyô u ivin ihyurenruamabera jimin. Kpa kwagh ka a er i doo yô, i hii u eren tom a ruamabera u mbayiase, u lu takerada u hiihii la. Yange i kohol upeeji imôngo i kor ijiir i môm, i hingir takerada môm. Yange or nan bugh ruamabera u mbayiase la yô, i taver nan u zuan a ivur Ruamabera i nan soo u ôron la ga. Shin er i fe shighe u Mbakristu mba tsuaa mbara hii u eren tom a ruamabera u mbayiase la jighilii ga nahan kpa, takerada u pasen akaa a mbayiase ugen kaa ér: “Mbakristu yange ve hii u eren tom a ruamabera u mbayiase cii man m-bee u inyom i 100 la ye, shi shighe u inyom la bee kera la je kpa, ve lu eren tom a ruamabera ne her.”

ER ATINDI A TARTOR U ROMA WASE MBAKRISTU YÔ

13, 14. (a) Paulu yange er tom a ian i lu a mi sha ci u lu marnya u Mbaromanu la nena? (b) Atindi a Tartor u Roma la yange wase Mbakristu nena?

13 Yange i wa atindi ken Tartor u Roma cii, shi i naan ior ian i hingir marnya u Tartor la. Kwagh ne yange a kura mba ve lu marnya la cii. Ashighe kpishi Paulu yange a er tom a ian i lu a mi sha ci u lu marnya u Mbaromanu la. Zum u gba u a gbidye apostoli ne ken Yerusalem yô, a pine torutya u Mbaromanu ér: “U né gba gbidyen or u nan lu Orromanu akpa je er ijir kpaa i lu a kôr nan ga la, nahan kpaa ka sha mi zee?” Yange lu sha mi u eren nahan ga. Paulu kaan ér i mar un a mar ken Mbaromanu kpôô yô, “Mba ve lu kohol iyol u gbidyen un sha u i̱ fa ityôkwagh la la, maa ve de un fese. Torutya u tamen la kpaa cier un iyol er a ungwa er [Paulu] lu Orromanu yô, man sha ci u a vande kangen un kera kpaa yô.”—Aer. 22:25-29.

14 Er Paulu lu marnya u Mbaromanu yô, kwagh la bende a gbenda u i er kwagh a na ken gar u Filipi la. (Aer. 16:35-40) Shi shighe u ikpelaior i toron asema soo u vihin Mbakristu iyol ken gar u Efese la kpa, orngeren u gar la kaa ér mba peren atindi  a Tartor u Roma, maa ikpelaior la de u eren ayôôso. (Aer. 19:35-41) Shighe u Paulu lu ken gar u Sesaria ve kuma apii hen Shisar la kpa, ian bugh un u za pasen Shisar kwagh u jighjigh u nan na. (Aer. 25:8-12) Sha nahan yô, atindi a Tartor u Roma la wase sha “mpaleghyol u Loho u Dedoo man shi mtim u i tim u la kpaa.”—Fil. 1:7.

MBAYUDA LU KEN ITYAR KPISHI

15. Sha ayange a Yesu la, lu ityar i nyi nahan Mbayuda lu kere?

15 Alaghga tsô yange a lu Mbakristu ican u eren tom ve u pasen kwagh la ga, sha ci u Mbayuda lu hanma ijiir ken Tartor u Roma cii. Anyom a karen ken ijime uderi imôngo nahan, Mbaashiria yem a Mbayuda uikyagen. Shighe kar yô, Mbababilon shi va yem a Mbayuda mbagenev uikyagen. Shi shighe u Tartor u Mbapershia hemba Mbababilon ityav ngohol tar ve la kpa, Mbayuda lu ken uipaven mba kuman 127 nahan ken Tartor la jimin cii. (Eseter 9:30) Shighe u Yesu va shin tar la, Mbayuda lu ken tar u Igipiti man ityar igen ken Imbusutarimese i Afrika kua tar u Grika man Ashia u Kiriki man Mesopotamia. I kaa ér ken atô u iorov miliôn 60 mba ve lu ken Tartor u Roma la cii, iorov miliôn unyiin ken a ve lu Mbayuda. Hanma ijiir i Mbayuda vea yem cii ve za hemen u civir Aôndo ve.—Mat. 23:15.

16, 17. (a) Lu sha igbenda i nyi nahan mlu u Mbayuda lu ken ityar kpishi la wase mba ve lu Mbayuda ga laa? (b) Ka ieren i Mbayuda i nyi mbahenen dondoo?

16 Er Mbayuda lu ken ityar kpishi yô, mba ve lu Mbayuda ga la kpishi hingir u fan Ruamabera u ken zwa Heberu la. Ve hingir u fan ér Aôndo ngu môm tseegh, shi gba hange hange u mba ve civir un la vea kuran atindi a na. Heela tseegh ga, Ruamabera u ken zwa Heberu la lu a akaaôron a profeti kpishi sha kwagh u Mesiya. (Luka 24:44) Mbayuda man Mbakristu cii yange ve kav ér Ruamabera u ken zwa Heberu la lu Mkaanem ma Aôndo yô. Kwagh ne na yô, Paulu fatyô u wasen mbaasemamimi u veren ishima ve sha kwagh u perapera. Sha nahan yô, lu ikye i apostoli ne i zan ken ushinagoge mba Mbayuda za ôron kwagh a ve ken Ruamabera.—Ôr Aerenakaa 17:1, 2.

17 Yange lu ieren i Mbayuda i civir Aôndo. Ve zaan ken ushinagoge shin ve kumban ken igbar sha u civir Aôndo. Yange ve wa atsam shi ve er msen shi ve time ken Ruamabera imôngo. Kape nyian kpa i eren ken atôônanongo a Mbakristu je la.

YEHOVA WASE VE U PASEN KWAGH

18, 19. (a) Mlu u sha shighe u mbaapostoli la yange wase u eren nyi?(b) Ngeren ne wase u u nengen Yehova nena?

18 Akaa ne cii seer wasen ve u samber a loho u dedoo la. Bem u Mbaromanu la na yô ior zenden sha ishima ve, shi ve lamen zwa môm shi tindi kuran ve shi mlu u Mbayuda lu ken ityar kpishi la wase mbahenen mba Yesu u eren tom u pasen kwagh u Aôndo na ve la.

19 Anyom a karen ken ijime er 400 cii man Yesu va shin tar la, Orgrika u fan kwagh tsura u i yilan un ér Plato la kaa ér: “A taver ior kpishi u fan un u a gbe ve la shi a lu ter u sha man tar la, man aluer se fa un je kpa se fatyô u ôron mbagenev kwagh ne ga.” Sha nahan yô, Yesu kaa ér: “Akaa a or fe a ityô ga la, Aôndo fa a ityô.” (Luka 18:27) Un u a gbe sha man tar la soo ér ior ve zua a Na shi ve fa Un. Heela tseegh ga, Yesu shi kaa a mbadondon un ér: “Gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen.” (Mat. 28:19)Sha tahav mbu Aôndo yô, vea fatyô u eren tom u Yesu wa ve ne. Ngeren u dondon ne una tese er i lu eren tom ne sha ayange ase ne yô.